Meščanstvo v zalivu je strokovna knjiga, ki kombinira zgodovinarske in antropološke pristope. Čeprav ne gre za leposlovje, je privlačno branje tudi v prostem času. Zakaj? Ker lahko bolje razumemo svojo okolico, ideje, ki nas obdajajo, in živahno družbeno dogajanje v 19. stoletju, ki je globoko vplivalo tudi na naš današnji miselni svet.
Dr. Daša Ličen v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, raziskuje delovanje tržaških meščanskih društev, in sicer s poudarkom na štirih zelo različnih društvih, ki ji pomagajo osvetliti različne problemske sklope tega obdobja in okolja. Obravnavana so naslednja društva: Društvo Minerva, ki je bilo široko zastavljeno društvo raznolikih zanimanj, ki pa so ga čedalje bolj privlačile iredentistične ideje, Slavjansko društvo, ki je združevalo meščane, navdušene nad različnimi načini povezovanja Slovanov, Jadransko naravoslovno društvo, ki so mu bile nacionalistične ideje 19. stoletja povsem tuje in so se člani identificirali predvsem kot državljani republike znanosti, in pa Društvo ljubiteljev živali, kjer so v ospredje začele stopati ženske, čeprav so znotraj društva le potrjevale svojo vlogo milostnih skrbnic za šibkejše.
Meščanska društva iz konca 19. stoletja nam veliko povedo o razvoju idej, ki vplivajo na nas, predvsem o razvoju nacionalističnih gibanj, zlasti zanimivo pa je tudi društvo za zaščito živali. Slednje predvsem zato, ker pravzaprav ne gre toliko za živali kot za vzpostavljanje razlike med civiliziranimi ljudmi in »divjaki«, mučitelji živali, pri čemer so bili to običajno kmetje, ki so bili od živali odvisni in so jih potrebovali za preživetje. Poleg tega niso vse živali obravnavane enako, saj so meščani zviška gledali na tiste, ki se jih je gojilo iz produkcijskih razlogov, tj. živino. Psički in muce pa so seveda imeli drugačno vlogo, kot lahko beremo tudi v spodnjem odlomku.
Skozi pestro društveno življenje bolje spoznamo Trst, to mesto v zalivu, ki nam je tako blizu in tako daleč. V obdobju pred prvo svetovno vojno je bil eno najbolj razvitih avstro-ogrskih mest in najpomembnejše pristanišče habsburške monarhije. Tudi zato je bil stičišče mnogih izobražencev, ki so se združevali v društva in tkali razvejane družbene mreže. Tržaški izobraženci so posredovali mnoga odkritja v Italijo, saj so bili vešči tako italijanščine kot tudi nemščine. Na primeru društev lahko vidimo, kako so v meščansko družbo pronicale nacionalistične ideje, ki so bile zelo uspešne, po priključitvi Italiji pa je Trst postal le še eno v vrsti pristaniških mest.
Tako kot je bil Trst za Avstro-Ogrsko okno v svet, je knjiga Meščanstvo v zalivu okno v miselni svet tamkajšnjih meščanov na prelomu 19. in 20. stoletja – oz. bolje rečeno, pogledamo lahko skozi kar štiri okenca, štiri društva, ki so si zelo različna in hkrati tudi podobna, saj so del iste zgodbe in iste resničnosti.
Objavljeno: 17.06.2024 12:32:58
Zadnja sprememba: 17.06.2024 12:35:05