Tole bo bolelo : skrivni dnevnik mladega zdravnika

Adam Kay opisuje svoje delo v javnem zdravstvu; svoje začetke, kako in čemu se je za to delo sploh odločil, kako je postal ginekolog, kako je napredoval po lestvici in zakaj je svojo kariero na koncu tudi opustil, postal scenarist, pisec, stand-up komik. V vseh teh vlogah se še vedno zavzema, da bi javnost zdravnikovo delo bolje spoznala, priznala uspehe, tolerirala napake, saj so le-te največkrat proizvod preobremenjenosti, politike, slabe finančne podpore, usode. Zavzema se, da bi javnost razumela, zakaj je urejen sistem pomemben. Sama sem ena tistih, ki zdravnike in javno zdravstvo cenimo. Seveda so tudi tu posamezniki, ki jih ceniš težje, a menim, da ko se že na načelni ali splošni ravni preneha spoštovati učitelje in zdravnike, drug drugega, zmanjka prostora za to, da bi družba lahko obstala: moralno, etično, fizično, sploh. Marsikaj smo podvrgli politiki, krojili nezaupanje drug v drugega in ljudi sprli, drznemo si primerjati se z zdravniki (in še s kom) po zahtevnosti del, osebnih dohodkih, odgovornosti. Saj vendar držijo v rokah življenje in smrt, redko katero delovno mesto bi še tako zlahka primerjali s fronto. Veliko mero humorja, prisrčnega in obešenjaškega, premore knjiga, nanizana v dnevniške zapiske, pa grenkobe ob življenjskih usodah, portretih pacientov in zdravniških razmerah za delo. Koliko še preneseš, da ostaneš? Kaj se zgodi, ko ti ne ostane več niti zadoščenje nad opravljenim? Knjiga je mahoma postala svetovna uspešnica, prevedena je že v 35 jezikov. Adam je uporabil način za drugačno zdravljenje družbe, knjigo. Upam, da jo prebere čim širši krog pacientov;).