| Žanr | fantastični roman, grozljivi roman |
| Narodnost | irska literatura |
| Kraj in leto izida | [Popravljen ponatis], 1988 |
| Založba | Tehniška založba Slovenije |
| Zbirka |
Klasiki fantastike |
| Prevod |
Boris Verbič |
| Ilustracije |
Božidar Grabnar |
| Ključne besede | Gotska umetnost, Klasična književnost, Vampirji |
Irski pisatelj Bram Stoker (1847 – 1912) je eden najvidnejših predstavnikov gotske proze, ki je leta 1897 izdal znameniti vampirski roman Drakula, ki ga je zasnoval na podlagi mitov in legend iz romunske Transilvanije ter življenjskih zgodb okrutnega vlaškega kneza Vlada Tepesa oz. Vlada Drakule in madžarske “vampirske” serijske morilke Elizabeth Bathory. Roman, sestavljen iz dnevniških zapiskov, pisem in časopisnih člankov, predstavi klasični konflikt med dobrim in zlim; mladi odvetnik Johnathan Harker, ki je tik pred poroko s prelepo Mino, se odpravi v transilvansko hribovje na grad skrivnostnega grofa Drakule, ki bi rad kupil hišo v bližini Londona. Ko Harker ugotovi, da je Drakula v resnici krvoločni vampir, uspe pravočasno pobegniti, toda grof mu sledi v Anglijo in vrže oči na Mino. Ko se začnejo vrstiti okrutni zločini in Mina pade pod močan grofov vpliv, Harker za pomoč proti zlu zaprosi Van Helsinga, legendarnega lovca na vampirje. Drakula tudi po več kot 110. letih ostaja ne zgolj klasika gotskega romana, ampak hkrati ključno delo t.i. vampirske literature, ki je izoblikovalo model klasičnega vampirja kot ga poznamo danes.
Objavljeno: 04.07.2024 08:59:42
Zadnja sprememba: 04.07.2024 08:59:41
V trenutku, ko sem hotel oditi, je stopila hotelirka v mojo sobo in me vprašala vsa zbegana:
“Ali morate zares iti tja? Oh! Moj mladi gospod, ali morate zares iti tja?”
Tako je bila razburjena, da je le stežka izbrskala iz možganov tisto malo nemščine, ki jo je znala, mešala pa jo je z meni popolnoma tujimi besedami. Ko sem ji odvrnil, da moram takoj odpotovati in da me čaka neko važno opravilo, me je hotelirka vprašala:
“Ali veste, katerega smo danes?”
Povedal sem ji, da je četrti maj.
“Da,” je rekla in zmajala z glavo. “Da, četrti maj, zares! Ampak, kaj pa je tega dne?”
Ko sem ji rekel, da njenega vprašanja ne razumem, je povzela: “Jutri bo sveti Jurij. Ali ne veste, da bodo nocoj, ko bo ura odbila polnoči, vsi zli duhovi, kar jih je, zavladali na zemlji? Ali ne veste, kam greste in čemu naproti?”
(str. 20)
