Paradiž
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Jezero, 2023 |
Založba | Morfemplus |
Prevod |
Alenka Ropret |
Ključne besede | Afrika, Družbena slojevitost, Kolonializem, Odraščanje, Suženjstvo |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Jezero, 2023 |
Založba | Morfemplus |
Prevod |
Alenka Ropret |
Ključne besede | Afrika, Družbena slojevitost, Kolonializem, Odraščanje, Suženjstvo |
Paradiž je prvo, v slovenski jezik prevedeno delo Abdulrazaka Gurnaha, britanskega avtorja afriških korenin, prejemnika najprestižnejše nagrade za literaturo, ki mu jo je Nobelova komisija podelila za brezkompromisno in sočutno razgaljenje učinkov kolonializma in usode beguncev v prepadu med različnimi kulturami in celinami.
Roman se močno naslanja na zgodovinska dejstva in bralcu odstira pogled v zgodnje 20. stoletje vzhodne Afrike. Pripoveduje zgodbo posameznika, ki odrašča v nemirnem obdobju, v katerem so evropski kolonizatorji kritično zaznamovali politični, ekonomski in socialni ustroj afriške celine. Osrednja tematika je tako zunanje kot notranje potovanje Yusufa, dvanajstletnega dečka, ki ga njegov oče v zameno za poplačilo dolgov proda bogatemu trgovcu Azizu.
Ko se mu kot služabnik pridruži na potujočih trgovanjih, se njegova otroška preprostost in naivnost srečata z brutalno resničnostjo vladavine kolonialističnih velesil. Na prašnih poteh, ki se vijejo po oddaljenih delih Afrike, se pričenja pot njegovega odraščanja, iskanja samega sebe, premagovanja občutja ujetosti in strahu pred prihodnostjo, hrepenenja po svobodi ter razdvojenosti med dvema svetovoma, ki jima pripada.
Objavljeno: 31.07.2024 12:57:24
Zadnja sprememba: 31.07.2024 12:57:24
Najprej deček. Ime mu je bilo Yusuf in v svojem dvanajstem letu je nenadoma zapustil dom. Spomnil se je, da je bilo v obdobju suše, ko je bil dan enak dnevu. Nepričakovane cvetice so vcvetale in odmirale. Izpod kamnov so pridrobencljale čudne žuželke in na žgoči svetlobi med zvijanjem poginile. Zaradi sonca so oddaljena drevesa trepetala v zraku, hiše so vzdihovale in komaj prišle do sape. Ob vsakem topotajočem koraku so se dvigovali oblaki prahu, vse ure dneva je prekrivala tišina ostrih robov. Iz tega časa so se mu vračali prav takšni trenutki.
(str. 9)