Srebrne vezi se morda sliši kot nekaj nežnega in pravljičnega, a so to v resnici trdi okovi, s katerimi so zasužnjena številna nečloveška (ali ne popolnoma človeška) bitja. Posebej rad se jih poslužuje knez Jaroslav, ki tudi z drugimi okrutnimi metodami poskrbi za svoji moč in veljavo v deželi. Njegova hčerka, knežna Mila, se mu po krutem soočenju, v katerem je bil zasužnjen njen brat, upre in pobegne. Pridruži se pisani druščini bojevnika Gabra, ki si prizadeva za konec Jaroslavove strahovlade in maščevanje vseh, ki jim je knez kaj hudega storil – ne le ljudi, temveč tudi pasjeglavcev, besov, čatežev, nenazadnje tudi Miline matere, rusalke …
Mila se v družbi zvestega domovoja Leska skuša znajti v svetu izven varnega obzidja gradu, da bi sčasoma rešila brata, in odpira srce tako svojim skritim močem kot Gabru, ki hitro spozna, da rastočim čustvom do pogumne knežne ne bo mogel ubežati.
Avtorica je sicer v žanru ljubenske fantastike že precej domača; pod imenom Zoe Ashwood je napisala že več knjig v angleščini, Srebrne vezi pa so njen prvi roman v slovenščini, ki je z romanom Prste stran Karmen Petric “otvoril” Razmerja, novo zbirko Cankarjeve založbe.
Objavljeno: 26.08.2024 08:54:15
Zadnja sprememba: 18.12.2024 12:45:39
Srebrne vezi je samostojna fantazijska knjiga polna slovanske mitologije. Všeč mi je, kako je avtorica prepletala mitologijo s fantazijo in ustvarila zgodbo več kot vredno branja. Liki so dobro razviti, zgodba pa teče ravno prav hitro. Med branjem se kdaj pa kdaj zasmejiš, občasno se jeziš nad odločitvami glavnih likov in na koncu živčno pregleduješ, če imata oba glavan lika svoja poglavja vse do konca, saj jima nemalokrat trda prede (pa ostalim tudi).
Moram pa omeniti še to, kako lepo se mi zdi, da se je avtorica odločila vključiti slovensko mitologijo in da se je posluževala predvsem imen tako za like kot tudi kraje in vse ostalo, ki izvirajo iz slovenskega jezika. To je bil res lep oddih od tega, česar smo navadno vajeni v fantazijskih knjigah – grška/nordijska mitologija in imena, ki jih komajda znaš izgovoriti. V tej zgodbi se tega nikoli ni bilo treba bati in z velikim veseljem sem vedno znova prebrala imena in jih razdelala na besede, iz katerih so bila sestavljena 😀