Božji pastir

Mojstrica zgodovinskih romanov, ki temeljijo na svetopisemskih zgodbah, v romanu Božji pastir opisuje začetke perzijskega cesarstva. Za uresničitev ene same svetopisemske vrstice: »Tako govori Gospod svojemu maziljencu, Kiru, ki sem ga prijel za desnico, da pred njim porazim narode in odpašem ledja kraljem, da pred njim odprem duri in nobena vrata ne ostanejo zaprta (Iz 45, 1)«, je bilo namreč potrebno veliko čudežev. Pisateljica pa nas spretno popelje skozi zgodbe mnogih neznanih moških in žensk, ki so pripomogli, da je Kir uspel premagati Medijce in se zapisal v zgodovino kot kralj, ki je osvobodil Jude babilonske sužnosti.

Nekateri liki in zgodovinske osebnosti so bile v ospredju že v romanu Skriti princ. Kraljeva pisarka Keren, ki je mlademu pastirčku skrivaj nudila plemiško izobrazbo, sedaj uživa ugled na kraljevem dvoru. Pomagala je namreč samemu perzijskemu kralju Kiru. A Judje še vedno trpijo pod Babilonci, Kir pa želi svoje kraljestvo osvoboditi medijske nadoblasti. V romanu Božji pastir njegovo zvesto pisarko in prijateljico nenadoma ugrabijo, zato je prisiljen, da za njo pošlje skupino, ki jo bo rešila. V njej se znajdeta tudi njeni hčerki Jemma in Zarina. Skupaj z mamo pa iz zapora medijskega kralja Astijaga osvobodita skrivnostnega princa Ašerja. Trdi, da je kraljev sin, a življenje mu kljub temu ni prizanašalo. Le s trdim delom in vztrajnostjo si je prislužil sloves najboljšega izdelovalca orožja in slutimo lahko, da ga bo nepričakovano srečanje z Jemmo zaznamovalo bolj, kot se zdi na prvi pogled …