Maščevanje
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2019 |
Založba | Meander |
Prevod |
Mateja Malnar Štembal |
Ključne besede | Francoska revolucija 1789-1795, Odnosi med spoloma, Plemstvo |
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2019 |
Založba | Meander |
Prevod |
Mateja Malnar Štembal |
Ključne besede | Francoska revolucija 1789-1795, Odnosi med spoloma, Plemstvo |
Maščevanje je delo angleške baronice madžarskega rodu Emme Orczy in je bilo prvič objavljeno leta 1906. Zgodba se dogaja v času francoske revolucije, ko se boj za svobodo, bratstvo in enakost izjalovi v desetkanje sovražnikov republike. Nihče zjutraj ne ve, ali bo dočakal večer ali pa bo prej končal pred giljotino. Že en sam napačen pogled je dovolj, da se človekovo življenje konča. To so okoliščine. V ospredje pa je sicer postavljena ljubezenska zgodba med Paulom in Juliette. Ko Paul pred leti zabode njenega brata, Juliette priseže očetu, da se bo tako ali drugače maščevala za njegovo smrt. Po tem, ko spozna Paula, pa se zaljubita. Juliette ima sicer možnost, da Paula zaradi zarote proti republiki in načrtovanja pobega francoske kraljice Marie Antoanete spravi pred giljotino. Pa bo to storila? Bo spoštovala prisego, ki jo je dala očetu ali bo zmagala ljubezen? Kako se konča zgodba, s smrtjo ali poljubom, ne bomo izdali. Lahko pa dodamo še, da gre za prvega izmed ducat romanov o skrivnem junaku, Škrlatnem Pinmpernelu, ki poskrbi, da se stvari v romanu, kakor koli že, razpletejo. Škrlatni Pimpernel v času krvavega trenja v Franciji namreč rešuje francosko plemstvo pred “Madame Guillotine”. Pa mu res vedno uspe? Gre za nostalgično zgodbo, ki nas popelje v preteklost in opomni, kaj vse smo pripravljeni storiti v imenu ljubezni, če je ta res prava.
Objavljeno: 14.06.2019 15:00:04
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:13
“O dogodkih, v zgodovini znanih kot fructidorski nemiri, obstaja veliko bolj ali manj avtentičnih zapisov. Toda zgodilo se je takole: v vsakem primeru gre za različico, ki jo je le nekaj dni pozneje velškemu princu povedal nihče drug kot sir Percy Blakeney osebno. In kdo bi bolje vedel, kaj se je zgodilo, kot Škrlatni Pimpernel osebno? Déroulède in Juliette Marny sta bila zadnja v skupini zapornikov, ki so jima sodili tistega znamenitega dne. Obsojenih je bilo toliko, da so bili vsi pokriti vozovi, ki so bili namenjeni prevozu zapornikov v sodno dvorano in iz nje, že odposlani na pot s svojim težkim človeškim tovorom. Na voljo je bila le še razmajana lesena ciza brez ponjave in vanjo sta se morala povzpeti Déroulède in Juliette. Ura je bila že skoraj devet zvečer. Pariške ulice, tu in tam šibko osvetljene s posameznimi oljenkami, ki so visele na žicah med hišami, so kazale žalostno in zanikrno podobo. Rahlo je začelo rositi, tako da so se luknjaste ulice spremenile v močvirje lepljivega blata.” (str. 212)