Sestre pod vzhajajočim soncem

Ženske, ki so bile zaprte v razvpitem japonskem taborišču za vojne ujetnike med drugo svetovno vojno, so še en zastrašujoč primer surovosti, ki se je zgodila med vojno. Na začetku zgodbe spoznamo Norah, njeno sestro in njenega moža, ko leta 1942 zapuščajo Singapur na ladji HMS Vyner Brooke, ki jo Japonci po le nekaj dneh bombardirajo in potopijo. Med vojno so mnogi skušali pobegniti in najti varno zatočišče ne le zase, ampak tudi za tiste, ki so jih imeli radi. Nekatere ženske so se prijavile kot medicinske sestre, da bi pomagale zavezniškim silam. Na nesrečni ladji je med drugimi pristala tudi Nesta James, ena od 64 avstralskih medicinskih sester. Tiste, ki so preživele brodolom in napade Japoncev, jih na kopnem ujamejo in odpeljejo v prvo od številnih taborišč za vojne ujetnike, kjer se kljub lakoti in brutalnosti trudijo ostati žive. Ta skupina žensk je v hudih razmerah živela več kot tri leta in pol, pri čemer je na stotine žensk umrlo, preden so jih izpustili. Srečamo se s številnimi junaškimi medicinskimi sestrami, misijonarkami in drugimi ženskami, ki so dale vse, kar so imele, da bi druga drugi pomagale preživeti iz dneva v dan. V teh taboriščih so bili tudi otroci in veliko žrtvovanja je bilo, ko je šlo za hrano v upanju, da bodo otroci preživeli internacijo.