Pravilo štirih
Žanr | kriminalni roman, zgodovinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2005 |
Založba | Miš |
Prevod |
Diana Ramšak |
Ključne besede | 20. stoletje, Renesansa, Skrivnost |
Žanr | kriminalni roman, zgodovinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2005 |
Založba | Miš |
Prevod |
Diana Ramšak |
Ključne besede | 20. stoletje, Renesansa, Skrivnost |
Neobičajen roman je nastajal skoraj šest let v soavtorstvu dveh podiplomskih študentov in tesnih prijateljev. Ob izdaji leta 2004 je dosegla prvo mesto najbolje prodajanih knjig.
Dogajanje je postavljeno v študentsko naselje Princeton leta 1999 in med dogodivščine štirih sostanovalcev, vendar se zgodba dopolnjuje tudi z dogodki iz preteklosti. Tom in Paul se ukvarjata s kompleksno in alegorično Hypnerotomachio. Knjiga, polna izmišljenih in šifriranih besed, jezikov, pisav in različnih tem, ki naj bi jo pred 1500 napisal še bolj skrivnosten beneški avtor. Tom, ki je tudi pripovedovalec, je sin pokojnega profesorja, ki je celo svoje življenje posvetil raziskovanju te knjige. Paul pa zaključuje diplomsko tezo o njej in na pragu razkritja skrivnosti, ključa za dešifriranje in razumevanje, se zgodba preplete s tragedijami – domnevnim umorom, požarom ter nenazadnje Paulovim izginotjem. Po petih letih Tom iz Firenc prejme starodavno Botticellijevo platno s skrivnostnim povratnim naslovom, ki ga mora razvozlati, da se zgodba lahko zaključi.
Objavljeno: 08.10.2024 16:29:21
Zadnja sprememba: 08.10.2024 16:55:29
“Si opazil, da navodila pristaniškega nadzornika niso neposredna? Štiri južno, deset vzhodno, dva severno, šest zahodno. Premikajo se v velikem krogu. Končaš skoraj tam, kjer si začel.”
Končno razumem povezavo: prostrani zamah okoliščin, kako se je njegovo potovanje s Hypnerotomachio zvijalo skozi čas in prostor od dveh prijateljev na Princetonu v času mojega očeta do treh mož v New Yorku, do očeta in sina v Italiji in zdaj spet nazaj do dveh prijateljev na Princetonu – vse to je podobno Colonnovi nenavadni uganki, smerem, ki zavijajo nazaj, same vase.”
(str. 276)