| Žanr | antiutopični roman, detektivski roman, pustolovski roman, znanstvenofantastični roman |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Prevod |
Jan Jona Javoršek Urša Vogrinc Javoršek |
| Ključne besede | Androidi, Antiutopija, Apokalipsa, Čustva, Inteligentna robotika, Prihodnost, Umetna inteligenca |
Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? je eden najbolj znanih romanov slovitega pisca znanstvene fantastike in antiutopije Phillipa K. Dicka (1928-1982), po katerem je leta 1982 legendarni filmski režiser Ridley Scott posnel mojstrovino Iztrebljevalec s Harrisonom Fordom in Rutgerjem Hauerjem v glavnih vlogah.
Zgodba romana je postavljena v mračno prihodnost; zaradi atomske vojne je Zemlja popolnoma opustošena in redko poseljena, medtem ko se je večina človeštva v želji po boljšem življenju preselila na Mars. Industrija je v ta namen začela izdelovati replikante, robote v človeški podobi, ki služijo človeku. Eden od tistih, ki so ostali na Zemlji, je tudi poklicni lovec na uporniške androide, cinični Rick Deckard, ujet v dolgočasnem zakonu z večno depresivno ženo Iran, njegov nedosegljivi ideal pa je, da bi si nekoč lastil živo ovco. Njegova kriza identitete in obstoja pa se še dodatno poglobi, ko mu je dodeljena vloga eliminacije šestih androidov tipa Nexus-6, ki so pobegnili iz Marsa.
Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? je kompleksen, večplasten in hkrati zelo berljiv roman, ki je postavil temelje podžanru futurističnega tilerja, imenovanega cyberpunk. Clark skozi detektivsko zasnovano zgodbo spregovori o večnih vprašanjih identitete, nevarnosti kloniranja, pasteh tehnološkega napredka ter eksistencialnih dilemah glede odnosa med človekom in strojem ter kakšna (če je sploh mogoča) emocionalna vez obstaja med njima.
Nesporna klasika ZF literature 20. stoletja.
Objavljeno: 21.09.2024 11:48:51
Zadnja sprememba: 21.09.2024 11:48:51
Lokalna zakonodaja ni dovoljevala sposobnosti obračanja teka časa, s katero je vračal mrtve v življenje; to so mu dopovedovali v njegovem šestnajstem letu. Leto dni je skrivaj še nadaljeval v gozdovih, ki so takrat še stali, potem pa ga je neka starka, ki je nikdar ni ne videl ne slišal, zatožila. Brez soglasja staršev so mu – morilci – obsevali edinstveni živčni vozel, ki ga je oblikoval v njegovih možganih, lotili so se ga z radioaktivnim kobaltom, kar ga je potisnilo v drugačen svet, za katerega si prej nikdar ni niti mislil, da obstaja. Bila je to jama trupel in mrtvih kosti in leta se je boril, da bi prilezel iz nje.
(str. 34)
in nato