Dekle in noč
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2019 |
Založba | Meander |
Prevod |
Špela Žakelj |
Ključne besede | Družinski odnosi, Maščevanje, Matura, Pogrešane osebe, Umori |
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2019 |
Založba | Meander |
Prevod |
Špela Žakelj |
Ključne besede | Družinski odnosi, Maščevanje, Matura, Pogrešane osebe, Umori |
Guillaume Musso, rojen leta 1974, je eden najbolj znanih sodobnih francoskih pisateljev. Predvsem je mojster kriminalnega žanra. Dogajanje je postavljeno na Azurno obalo. Nekoč najboljši prijatelji Fanny, Thomas in Maxime, med seboj nimajo več stikov. Verjetno so stike prekinili, ker so zgodbe, skrite v zidovih stare telovadnice, prehude. Zgodbe so pustili za sabo, jih skušali pozabiti, dokler se ne izve, da se bodo zidovi telovadnice rušili. Obletnica gimnazije je priložnost, da se spet srečajo, pogovorijo in skrivnostim, ki jih begajo pridejo do dna. Bo prepozno in bodo plačali za svoje grehe? Pa so res česa krivi? Nikoli niso stvari take, kot se zdijo na prvi pogled. Res pa je, da pod vplivom čustev naredimo kakšno stvar, za katero nam je žal, da smo jo. Vinca Rockwell, izjemno nadarjena dijakinja gimnazije, naj bi pozimi leta 1992 pobegnila v noč s svojim profesorjem filozofije. Leta 2017 skušajo tako Thomas, Fanny in Maxime končno ugotoviti, kje Vinca pravzaprav res je. Je živa, je mrtva? Iz omare začnejo padati okostnjaki in zgodba se razpleta in na koncu tudi razplete. Lahko bi rekli, da je vsega kriva ljubezen. Smo res v imenu ljubezni zmožni tudi moriti? Očarljiva psihološko kriminalna zgoda, ki nas opozarja, kako slabo v resnici poznamo svoje brate, sestre, prijatelje, starše. In kljub temu, da resnica včasih prinese olajšanje, je prav, da svojega življenja ne nosimo na dlani in da kakšne stvari ostanejo samo naše. So pa otroci tisti, ki jih vedno želimo zaščititi, ne glede na to, kakšne posledice bomo za to nosili in ne glede na to, koliko so stari. In prav je tako. Vedno pa je pomembno poiskati v življenju nekaj, za kar je vredno živeti. Za Thomasa, je to pisanje in pobeg v svet knjig.
Objavljeno: 31.05.2019 19:00:06
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:10
“Hlinil sem, da je nisem slišal, in vstopil v dvigalo. Na splošno mi je to vprašanje všeč, je kot nekakšen pomežik bralcev. Toda ko so se vrata dvigala zaprla, sem spoznal, da nikoli ne bo naslednjega romana. V ponedeljek bodo našli truplo Alexisa Clémenta in me bodo zaprli za petnajst ali dvajset let. Skupaj s svobodo bom izgubil tudi edino stvar, zaradi katere sem se počutil živega. Da bi pobegnil tem zamorjenim mislim, sem samodejno preveril mobilni telefon. Medtem me je klical oče – ki me nikoli ne kliče – Pauline Delatour pa se je nekako – ne vem, kako – znašla in dobila mojo telefonsko številko ter mi poslala sporočilo: “Žal mi je za to, kar se je zgodilo. Ne vem, kaj me je pičilo. Včasih naredim kakšno traparijo. P. S.: Spomnila sem se naslova za knjigo, ki jo boste napisali o Vinci.: Dekle in Noč.” (str. 167)