Zvezda, žlica in ura : roman

Žanrdružbeni roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaDob, 2024
Založba
Ključne besede Babice in vnukinje, Družinske skrivnosti, Družinski odnosi, Politično preganjanje, povojno nasilje, Spomini, Zgodovina xx. stoletja
Število strani

283

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Čas teče tudi takrat, ko se ure ustavijo.

Roman Zvezda, žlica in ura, ki je izšel leta 2024, je drugi del napovedane trilogije Spomin stvari. Prvi del, Odštevanje, je pri Miš založbi izšel leta 2023. Če  sta v prvem delu trilogije v ospredju sedanjost in protagonistova kriza srednjih let ter se preteklost sramežljivo odstira šele v drugem delu romana, se v romanu Zvezda, žlica in ura spomini razmahnejo v vsej svoji veličini. Osebe, ki smo jih v prvem romanu bežno spoznali, tu postanejo oprijemljivejše in izoblikovano vstajajo pred nami.

V enem dnevu se v stanovanju, kamor se po več letih vrne neimenovana protagonistka, da bi še zadnjič videla predmete, ki so zaznamovali njeno otroštvo, pred bralcem odvije literarizirana preteklost avtorjeve širše družine. Stanovanje kot živ organizem obuja spomine, pripoveduje zgodbe in oživlja duhove. Preko predmetov, ki jih junakinja najde v stanovanju ter o njih pripoveduje svojemu otroku, se pred nami razgrinja preteklost, kot jo je pripovedovalki posredovala babica. Ob predmetih ji je pripovedovala zgodbe iz časa svoje mladosti, časa po prvi svetovni vojni, medvojnega in vojnega obdobja, predvsem pa časa po drugi svetovni vojni. Obuja spomine na v vseh režimih preganjanega in v zaporih ter taboriščih zaprtega dedka, okoli katerega se je pravzaprav vrtelo življenje vseh žensk, ki so skupaj živele v tem stanovanju – njegove žene, treh hčera in nenazadnje tudi vnukinje, ki ga ni nikoli poznala, saj je umrl pred njenim rojstvom.

Pripoved oživlja medvojno obdobje in preganjanje komunistov, čas druge svetovne vojne, taborišč in izgnanstev ter obdobje čistk po drugi svetovni vojni. Ob tem avtor tematizira vlogo žensk, predvsem žena in mater, v teh obdobjih, izpostavlja problematiko odnosov med njimi, predvsem pa bralcu postavlja vprašanje, kako življenja naših prednikov vplivajo na nas.

Jezik je jasen, pripovedovalska perspektiva se spreminja – avtor besede polaga v usta različnim članom družine. Kljub težki tematiki je zgodba podana na berljiv način. Čeprav sta romana dela trilogije, se lahko bereta kot samostojni celoti.

Stvari imajo spomin. V to je verjela babica. … Stvari nas spomnijo na dogodke. Ja, imajo spomin. Spomin je vtkan v njih. V predmetu je spravljena energija nekega minulega časa. Zato jih potrebujemo. Stvari so otipljivi mejniki življenja. Dokazujejo nam, da je imelo smisel. … Mojemu malemu junaku zvezdica s partizanske kape pomeni zgolj igračko. Če mu bom povedala zgodbo o tej kapi in zvezdi, mu bom morda predala del spomina, tako kot ga je meni predala babica, njej pa je zgodbo o kapi povedal sin. Morda bo malega zanimalo, morda sploh ne. Morda bo zgodbo o kapi pripovedoval naprej, čisto mogoče pa je, da bo kakšen del pozabil, izpustil. Morda bo kaj dodal, si izmislil. In tako se bo spomin stvari razširil v pripoved, ki bo začela živeti po svoje in prav tako resnično.

Kadar se stvarem to zgodi, oživijo, postajajo življenje.

Prava resnica spomina stvari se sicer oddalji, vendar ne izgine.

(str. 209-211)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zvezda, žlica in ura : roman.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 110
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi