skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Ne bi smela priti sem

Žanrkriminalni roman
NarodnostAmeriške literature
Kraj in leto izidaTržič, 2024
Založba
Prevod Petra Brecelj
Ključne besede 21. stoletje
Število strani

335

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kdo bo komu pustil oditi?

Naslov kriminalnega romana me je prepričal v to, da se bo osrednji osebi Grace Evans, gotovo nekaj pripetilo, ko je prispela na odmaknjeno kmetijo sredi Wyominga. Lepo urejena ženska iz New Yorka po mojem mnenju in mnenju krajanov Wyominga nikakor ni spadala v te kraje. Ampak zdi se, da tega ni opazil Calvin, lastnik ranča, kjer si je Grace prek airbnb rezervirala sobo. Njeni svetli lasje, izzivalna izbira oblačil ga nista pustila ravnodušnega. Grace pa so obhajali mešani občutki, saj na ranču ni bilo mobilnega omrežja, zatajil ji je avtomobil in zdi se ji, da je sredi noči slišala krik ženske. Njeno domišljijo burijo tudi vrata brez ključavnice na sobi in pa vedno zaklenjena vrata v klet hiše. Ji lahko kaj stori tudi Charlotte, ki je na smrt zaljubljena v Calvina? Zakaj je Calvin lagal policistu, da pogrešano dekle ni prispelo na njegov ranč, če je v knjigi gostov njeno ime? Gracin dopust se sprevrže v koktajl romantike, spoznavanja krute okoliške divjine in skrivnosti ranča, na katerem biva. Ameriška avtorica Jeneva Rose nam kot posladek na koncu romana postreže s presenetljivim preobratom, ki ga ni mogoče predvideti. Zgodba, ki se nam po dnevih razkriva ločeno skozi oči Grace in Calvina se iz družabnega romana v prvi polovici prelevi v napeto kriminalko v drugem delu. Le deset dni je dovolj, da se življenje popolnoma spremeni…

Joejeva prisotnost je bila kot gnojilo za kepo. Nekaj je bilo narobe na njem. Deloval je kot moški, ki je imel nekaj na vesti. Obšel me je tisti grozni občutek, ko si čutil, da se bo zgodilo nekaj slabega – prvinski čut za bližajočo se pogubo. Ko te je oblil leden znoj. Ko so se ti dlake postavile pokonci. Ko te je spreletela kurja polt po vroči koži. … Hodila sta drug ob drugem, se igrivo odrivala in smejala, kakor bi se moral par bratov. Po drugi strani pa videz lahko vara. Prepričana sem, da je imel Abel Kajna rad prav do konca.

(str. 138)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ne bi smela priti sem.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(1)
  • Zelo povprečna kriminalka (ki je to le na zadnjih 50 straneh, sicer je bolj opis dvorjenja med dvema osebama…). Zelo povprečen besednjak, ki pretirava z besedno zvezo ˝modro modre oči˝ ter bralca vznejevolji z tem, ko na vsaki strani vsaj enkrat (pogosto pa večkrat) nekdo ˝usloči obrvi˝… Knjiga napisana na mah in tako tudi prebrana – gre skozi možgane, vendar se na srečo kaj dosti tam ne zadrži.

Napiši komentar

Ogledi: 669
Komentarji: 1
Število ocen: 2
Želi prebrati: 9
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 4

Morda vam bo všeč tudi