| Žanr | esej, spomini |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
| Založba | Buča |
| Ključne besede | Etnologija, Gudžarat, Indija, Indijci, Misijonarji, Misijonarstvo, Misijoni, Slovenski književniki, Spomini |
Misijonarka Marija Sreš se je iz rodnega Prekmurja podala na pot v Indijo, ki je postala njen dom za 40 let. Tej deželi, pravzaprav staroselkam v Gudžaratu, je posvetila vse svoje dosedanje knjige. Pričujoče delo je izbor njenih zapiskov, dnevnikov, spominov in esejev, ki jih je objavljala v tujini in doma. Redkokdaj srečamo tako iskreno, samozavestno in pronicljivo žensko, ki si upa razmišljati svobodno, gojiti globok odnos z Bogom in presegati meje ujetosti v ritualnost in normative. V knjigi Misijonarka pripoveduje spremljamo njeno življenjsko pot, poslanstvo in delo, duhovno in osebno rast, izvemo tudi marsikaj o cerkvenih institucijah, o misijonarstvu, o Indiji in njenih ljudeh. Kritično spregovori tudi o slovenski Cerkvi. Zanimivo in vredno branja. Mimogrede lahko povem, da je kar nekaj katoliških založb zavrnilo objavo te knjige. V založbi Buča pa so se, ker Marijo Sreš cenijo kot avtorico in misijonarko, pogumno lotili urejanja in izdaje knjige, ki je tudi na pogled prijetna in zelo lepo oblikovana.
Objavljeno: 16.05.2019 12:53:52
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:08
“Tudi verski navdih, zaradi katerega sem prišla sem pred šestnajstimi leti, se je spremenil. Stene naše misijonske hiše in naše misijonske strukture mi iz dneva v dan manj pomenijo. Po pravici povedano, mi vedno bolj predstavljajo oviro. Človeka delajo togega, jaz pa bi si želela biti bolj prožna, se prilagajati ljudem in okoliščinam.
Sem katoliška misijonarka, pa vendar se še nikoli nisem počutila tako ujete v verske pasti. Nočem si potresati glave s pepelom, niti nositi posebnih oblačil, niti si zakrivati glave v templju, kot je to navada v Indiji, niti pred kakšnim posebnim uradnikom. Zadovoljstva mi ne prinaša izpolnjevanje ritualov, temveč to, da živim odgovorno.” (str. 42-43)
in nato