| Žanr | družbeni roman, romantični roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1996 |
| Založba | Mihelač |
| Zbirka |
Svetovni klasiki |
| Prevod |
Stanka Rendla |
| Ključne besede | Etične dileme, Ljubezenski četverokotnik, Ljubezenski partnerji, Odnosi med spoloma, Smrt |
Izbirne sorodnosti (1809) je naslov zadnjega od štirih Goethejevih romanov, morda najboljšega, a hkrati, vsaj pri nas, tudi najbolj prezrtega. (Včasih se zdi, da kanon klasičnih del diktirajo šolski učbeniki, kot v tem primeru, saj je Werther le senca kompleksnosti vsebine, stila in sporočilnosti Izbirnih sorodnosti.)
Naslov romana je navdihnila kemijska terminologija takratnega časa: razmerja oziroma privlačnosti med kemijskimi spojinami se v določenih okoliščinah spremenijo.
Zgodba govori o bogatem plemiškem paru, zakoncema Charlotte in Eduardu, ki živita harmonično na svojem posestvu, kjer se ukvarjata predvsem s krajinsko arhitekturo. Ko Eduard zve za eksistenčno stisko svojega vseživljenjskega prijatelja stotnika, prepriča Charlotte, da ga povabita k sebi; nakar pride k njim živet še Charlottina mlada in revna nečakinja Ottilie. Kmalu se izkristalizira ljubezenski četverokotnik z novo kombinacijo parov: zaljubita se Charlotte in stotnik, zaljubita pa se tudi Ottilie in Eduard. Prva skuša ustaviti razvoj razmerij Charlotte; stotnik in Eduard drug za drugim zapustita posestvo; Charlotte rodi otroka, ki ni podoben svojima biološkima staršema, temveč Ottilie in stotniku, saj je bil spočet v hrepenenju po ljubimcih… Je katastrofa neizbežna? Roman je kljub (v prevodu odlično ujeti) stilski in jezikovni arhaičnosti osupljivo berljiv, originalna je tema ljubezenskega četverokotnika, viharno romantična zgodba je napeta in pretresljiva (Goethe na trenutke nedvomno karikira). Močna je simbolna in metaforična sporočilnost, npr. otrok kot žrtveno jagnje; ali zanimiva povezava imen vseh štirih protagonistov, ki jo sodobni hitri bralec kaj lahko prezre, mu pa zagotovo da misliti zaplet in razplet z vsemi etičnimi, psihološkimi in filozofskimi vprašanji, ki se sproti odpirajo.
Skratka, mojstrovina Die Wahlverwandschaften je romaneskna poslastica za vse čase, tudi današnje.
Objavljeno: 10.05.2019 15:38:08
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:03
Nad gozd se vzpne pojemajoči mesec. Topla noč zvabi Eduarda na prosto; blodi naokrog, najnemirnejši in najsrečnejši med vsemi smrtniki. tava po vrtovih, ki so mu pretesni; pohiti na polje, ki mu postane preširno. Vleče ga nazaj na grad; ustavi se pod Ottilijinim oknom. Sede na terasno stopnico. Zidovi in zapahi, si reče, naju ločijo, toda najini srci nista ločeni. Če bi stala pred menoj, bi omahnila v moje roke in jaz v njene in kaj potrebujem več kot to vedenje! Okoli njega je bilo vse tiho, nobena sapica se ni zganila; bilo je tako tihotno, da je zanaval ritje marljivih živali pod zemljo, katerim sta noč in dan enaka. Prepustil se je svojim srečnim sanjam, naposled pa zaspal in se ni zbudil, dokler ni vstalo sonce in s prelestnim pogledom ugnalo zgodnje megle. (str. 79)
in nato