| Žanr | mladinski roman, problemski roman, psihološki roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Izola, 2019 |
| Založba | Grlica |
| Prevod |
Ana Ambrož Strle |
| Ključne besede | Dekleta, Družina, Družinski odnosi, Duševna stiska, Ločitev, Medosebni odnosi, Nesreče, Potovanja, Prijateljstvo, Pustolovščine, Smrt, Stari starši |
Sal je živahna trinajstletnica, edinka, ki je z ljubečima staršema še do pred letom dni preživljala čudovito otroštvo na stari kmetiji sredi idilične narave. Nekega aprilskega dne pa je mama nepričakovano zapustila družino, obupani oče se je s hčerko odselil iz Kentuckyja v Ohio, v pusto mestece brez naravnih danosti. Sal sicer družbe ne manjka, spoprijatelji se z Phoebe, deklico iz soseščine, vendar v duši hudo trpi. Dobrodušna, malce ekscentrična stara starša vnukinjo povabita na potovanje z avtomobilom, med potjo se ustavljajo v krajih, iz katerih je ubežna mamica pošiljala razglednice. Med vožnjo Sal radovedni babici pripoveduje zanimivosti o prijateljici Phoebe ter njeni družini, vendar se vedrine in dogodivščin poln izlet nenadoma tragično zaplete. Roman, poln presenetljivih preobratov, je nevsakdanja zgodba o iskanju smisla in identitete tako odraslih kot njihovih otrok, o življenjskih udarcih, ki spreminjajo nravi pa tudi o sprijaznjenju, odpuščanju in novih začetkih.
Objavljeno: 13.05.2019 17:09:58
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:01
“Človek ni ptica. Človeka ne moreš kar vtakniti v kletko.” “Pa ne bi smela oditi … Če ne bi odšla …” “Sal, prepričan sem, da se je nameravala vrniti.” Prispela sva do hiše, vendar nisva vstopila. Sedla sva na stopnice pred verando. Oči je rekel: “Ne moreš predvideti – človek ne more predvideti – nikoli ne veš …” Pogledal je stran in tako kot on sem se tudi sama počutila skrajno nesrečno. Opravičila sem se za svojo zlovoljnost, s katero sem ga razburila. Roko je ovil okoli mene in skupaj sva obsedela na verandi, dva človeka, tako scela uboga in izgubljena. (str. 127)
in nato