Intermezzo

Petru in Ivanu po dolgem boju z rakom umre oče. Mama se je že zdavnaj preselila k novemu partnerju. Hiša, v kateri so bivali in jo je napolnjevala očetova radost, tako ostane zapuščena. Peter že dolgo živi v Dublinu, kjer dela kot pravnik.  Dvaindvajsetletni Ivan, šahovski mojster in teoretični fizik, prav tako biva v najetem stanovanju. Za brata nastopi dolgo obdobje žalovanja, pa tudi iskanja pravih poti.  Peter se znajde v čustvenem odnosu do Sylvije, ki je njegovo bivše dekle, a še vedno članica družine in obenem tudi  do nove ljubezni, dosti mlajše od njega, skvoterke in študentke. Ivan spozna žensko, starejšo od sebe, ob kateri začuti pristnost partnerskega odnosa. Družbeno sprejemljivo ni ne imeti toliko mlajše dekle in hkrati še obiskovati bivšo punco, kot tudi ni sprejemljivo to, da je dekle štirinajst let starejša od fanta. Družba je še vedno staromodna in tudi, kar še posebej boli, obsojajoča. Petra skrbi, kaj bi porekli njegovi pravniški kolegi in prijatelji, če bi spoznali Naomi, Margaret skrbi, kaj bi storil njen bivši mož in kako bi razliko v letih med njo in Ivanom sprejela družina. V tem vmesnem času, ko brata razrešujeta medsebojne odnose in žalujeta za očetom, spoznamo razlike med njima. Peter je samozavesten, star nekaj čez trideset, uspešen, o njem in njegovih pravniških primerih beremo v časopisih. Ivan je nežen, sramežljiv, nepripravljen, nekako neprikladen za življenje v družbenih sistemih, v katerih je njegov brat Peter tako okreten. Pravzaprav je to čas, ja, tisti vmesni čas, ko vsak od akterjev išče sebe in svoje mesto v svetu.

Vprašanj, ki jih Sally Rooney preko literarnih likov mojstrsko razrešuje, je veliko. Nanja odgovarja mojstrsko, zanimivo, precizno, psihološko razglabljajoče. Kakor da bi liki živeli z nami – tak je občutek ob branju romana.   Pisateljica v romanu izpostavi poleg žalovanja in odnosov med bratoma tudi zastarele poglede današnje družbe na partnerske odnose, hinavščino navideznih prijateljstev, odnose med starši in otroki, razlike med družbenimi razredi in pomen svobodne izbire načina obstoja.

Sally Rooney se je rodila leta 1991 v  Castlebaru na Irskem. Študirala je v Dublinu. Pri 26 letih je izdala roman Pogovori s prijatelji. Je pravi pisateljski fenomen, saj je ubrala novo formo romana, piše pa tudi v povsem svojem, edinstvenem slogu. Z romanom Normalni ljudje je pobrala večino pomembnih literarnih nagrad, z njim je bila nominirana tudi za Bookerjevo nagrado. Tretji roman nosi naslov Kje si, prelepi svet?. Medtem je Sally Rooney postala najbolj znana milenijska pisateljica. Sebe Rooney rada opiše kot feministko in marksistko. To se pozna v njenih delih, seveda tudi v četrtem romanu Intermezzo.