Menjava glasbe

Slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist in režiser Miha Mazzini v svoji novi zbirki desetih kratkih zgodb bralcu predstavi portret družbe na dva načina. Prvih pet zgodb s podtonom ironije intenzivno leze iz razočaranja, stiske, ujetosti in disfunkcionalnih razmerij k distopični prihodnosti, v kateri navadni smrtniki potrebujejo nesmrtne, tehnološke nadgradnje, da bi dosegli norme razčlovečenega sveta. Drugi del knjige predstavlja zgodbe ljudi tukaj in zdaj: razočarane, prizadete, zaskrbljene, a še vedno prežete z upanjem. Liki desetih zgodb hrepenijo, trpijo, sovražijo, ljubijo in se maščujejo, iz življenjskih stisk pa na svojstven način zagrizeno poskušajo izplavati.

Bralec lahko pri tej knjigi izbira med cinizmom in upanjem, saj so zgodbe fizično ločene med sabo – če bralcu ena plat(a) predstavljenega življenja, kjer mu na uho igra angel, ni všeč, lahko knjigo obrne in tako izbere drugo plat(o) z glasbo robotskega hudička. Pri Menjavi glasbe se menjajo perspektive, družbene teme, razpoloženje, čas in prostor. Toda nečesa se, žal, ne da zamenjati – obče miselnosti družbe, v kateri se kopiči in malikuje materialno, integriteto posameznika in zdrav razum pa se potiska v pozabo. Avtor tako kritično premišljuje tudi o posamezniku, ki, ironično, postaja vse bolj odvečen člen družbe, hkrati pa se je ne more in ne želi otresti.