Krpanke : ob-robne slike

Z zbirko kratkih zgodb Krpanke je Darinka Kozinc ustvarila literarni spomenik vsem primorskim ženskam, ki so se v svojem življenju, enako drzno in iznajdljivo kot Martin Krpan, borile proti vsem Brdavsom, ki jih je prinašalo življenje ob meji v različnih zgodovinskih obdobjih. Z junakom Levstikove povesti te ženske povezuje moč, prehajanje med dvema svetovoma in socialni izvor. Brdavs, proti kateremu so se vse generacije žensk borile, je bila revščina. Omogočale so preživetje družin ali bistveno prispevale k izboljšanju materialnega statusa. Njihova moč ni bila v mišicah, pač pa v prisilnem odpovedovanju lastni družini, izgubi domovine, izseljenstvu, brezdomstvu, žrtvovanju, nerazumevanju in obsojanju domačega okolja, kar so doživljale aleksandrinke – ženske, ki so zapustile rodno Primorsko in v Egiptu služile kot dojilje, gospodinjske pomočnice, guvernante … Moč povojnih generacij kmečkih žensk, ki jih srečamo v zgodbah, je bila v pogumnem soočanju z državno mejo, ko so v Italijo tudi v neprijaznih vremenskih razmerah s kolesi z oddaljenega podeželja tovorile kmečke pridelke, izpostavljene vsem ponižanjem kontrol na meji in prodajanja na trgu. Krpanstvo sodobnih generacij se iz 20. stoletja nadaljuje tudi v enaindvajseto – veliko žensk različnih generacij rešuje svojo materialno stisko z delom na črno čez mejo; mlade zato, da ne bremenijo staršev, starejše, da nekoliko obogatijo svoje nizke pokojnine. Te različne zgodbe žensk različnih generacij zelo doživeto in ganljivo zaživijo skozi prvoosebne pripovedovalke. Z njimi podoživljamo njihove stiske, največkrat resnične zgodbe, ki še vedno močno odmevajo v ženskih potomkah mlajših generacij. Darinka Kozinc je skozi zgodbe dala glas tihi zgodovini preprostih žensk, kot da bi zavrtela na višjo glasnost gumb na rdečem radiu, kupljenem v Gorici v 70-ih letih prejšnjega stoletja, na način, ki se nam danes zdi naravnost grotesken. O sodobnem življenju na meji, z vsem njenim spreminjanjem, govori več zgodb. Sprožilci spominov, iz katerih avtorica razvija svoje zgodbe, so pogosto predmeti (porcelanasta skodelica, rdeč radio, obleka, fotografija …). Kozinčeva spregovori o položaju sodobne ženske v politiki (Laž = bolečina, V mreži), v zbirki so tudi zgodbe z ljubezensko tematiko (Zlata rezerva, Okruški spominov). Čudovito bralno potovanje čez meje časa in prostora in nazaj na mejo in v sedanjost skozi hkrati nežno in močno žensko dušo.