Čipka na železu

Pesnica, ki tukaj zgolj je. Med drevesi in ne-drevesi. V svoji izraelski agrarni skupnosti, kjer s partnerejm gojita kakije in še kaj. Pesnica z na široko odprtimi vrati, hudomušna in hkrati “trenutna”; pesnica, ki ljubi besedo, naravo, pesem. Pisanje je zanjo ‘najbolj zapletena pot sprejemanja ljubezni”. Kritiki njeni poeziji pravijo “podeželska” (nasprotje ‘urbani’?), saj piše o naravi, o vsakdanjih trenutkih, v katerih je hkrati tesnobna ženska, pomirjena s stanjem stvari, obenem pa v pesmih nakazuje na notranje delovanje človeške psihe, kako biti in obstati s samim sabo, s partnerjem, v tej in takšni družbi, v t.i. hermetični sedanjosti. Sporočilno večplasna, na trentuke erotična, hkrati mravlja in hkrati bog. Sicer pa rojena v Transilvaniji madžarskim staršem judovskega rodu, preseljena v Izrael, kjer živi in ustvarja ter poučuje ustvarjalno pisanje. Večkrat gostja Vilenice in Dnevov poezije in vina.