Krik brez odmeva

Sredi Buenos Airesa se začne z naključnim srečanjem odvijati zgodba o uglednem, a osamljenem arhitektu srednjih let in njegovo bežno znanko iz otroških let, ki sta se, desetletja nazaj, srečala v Mariboru. Ona, židovskega rodu, je skupaj z očetom bežala izpod nacističnih krempljev. Toda temne sence vojne so v par letih zaznamovale tudi njegovo družino. Zbeži v Ljubljano, kjer pa ga prisilno mobilizirajo v italijansko vojsko. Ko uide, se znajde med partizani, a mu njihova ideologija ni blizu. Na koncu je pristal med domobranci, se po čudežu rešil in emigriral v Argentino. Kljub uspešni karieri arhitekta, ga nenehno spremlja misel na domovino, ki je pravzaprav postala tujina, a kaj, ko tudi tujina ni domovina. Zdi se, da bo srečanje z znanko iz otroštva le prineslo mir in ustaljenost, a v Argentini se pravkar začenjajo burni časi revolucionarnih skupin in nečloveškega nasilja totalitarističnega režima. Tako je nasilno prekinjena tudi pravkar začeta družinska sreča v življenju že itak hudo preizkušenih obeh protagonistov.
Pretresljiva zgodba, ki jo je pisatelj sestavil iz drobcev svojega življenja, pričevanja njegovih znancev in zgodovinskih dejstev, in jo povezal s pisateljsko fantazijo.