Moj dan v drugi deželi : zgodba o demonih

V noveli, ki je, kakor zapiše avtor na koncu, nastala poleti in jeseni 2020, je glavni literarni lik vaški posebnež. Vsi vaščani imajo nekoč dobrega sadjarja, ki so ga obsedli demoni, za norca, saj nenehno hodi naokrog in iz sebe stresa kletvice, živi pa kar na koncu pokopališča. Brez dlake na jeziku, v eni ali nekaj besedah ljudem pove, kar jim gre in jim s tem nastavi zrcalo. Zato se ga vsi izogibajo in bežijo pred njim. Zanj skrbi in se z njim, izobčencem, druži le še sestra. Ta mu pove zgodbo o njegovem življenju pred spreobrnitvijo, do katere je prišlo ob mejnem jezeru med dvema deželama, pri srečanju, pogledu iz oči v oči, z neznancem. Ta očesni in duhovni stik prinese razumevanje, hipno ozdravitev, demoni so le še preteklost. Sledi potovanje v drugo deželo.

Handkejeva le 57 strani obsegajoča prvoosebna pripoved je zaradi zahtevnega sloga delo za literarne sladokusce. Morda je celo bolj primerno za tiste bralce, ki so z njegovim literarnim opusom že seznanjeni. Z novelo bodo dobili globlji uvid v Handkejevo pisateljsko osebnost, zaznamovano z odhodi in prehodi, iskanjem lastnega sebe v tem velikem potovanju skozi življenje, v katerem ob koncu, ob prihodu, sledi sprava s samim seboj,  z drugimi, drugačnimi. Novela je mestoma polna ironije. Tudi samoironije, če si predstavljamo, da je lik vaškega posebneža pravzaprav Handke sam.

Peter Handke, pisatelj, pesnik, prevajalec, filmski režiser, scenarist in  dramatik, se je rodil leta 1942 v Grebinju v Avstriji. Po  materi ima slovenske korenine. Leta 2019 je za svoj literarni opus velikih stvaritev prejel Nobelovo nagrado.