| Žanr | ljubezenski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Zbirka |
Razmerja |
| Ključne besede | Ljubezenska razmerja, Ločitev, Prijateljstvo, Samomori, Starševstvo, Vdove |
Epidermis, zgornji sloj kože, ščiti globje dele kože, tudi notranjost telesa, pred škodljivimi vplivi zunanjega okolja.
Pavlina se že tri leta nepojasnjeno spopada z boleznijo kože. Izpuščaji na zapestjih in nogah, glavoboli, utrujenost, razdražljivost in celonočno praskanje, s katerim bi si najraje odrla kožo. Dermatoloških pregledov ne prenese in povrh vsega izve, da jo bo tokrat pregledal zdravnik – on, moški. Naključje hoče, da Pavlina v njegovi ordinaciji pozabi telefon. Ko ji ga dr. Miša Varl želi vrniti in odhiti za njo, doživi nesrečo.
Dermis, srednja plast kože, vsebuje žile, ki oskrbujejo zunanjo plast.
Pavlina je delovna terapevtka in Miši pomaga pri okrevanju. Medtem ko oba previdno raziskujeta območje medsebojne privlačnosti in naklonjenosti, si svoja pozabljena in odrinjena čustva počasi dovolita znova začutiti – oprezno, pod vtisi preteklih bolečih izkušenj, in zadržano, zaradi moralnih pomislekov.
Hipodermis, najgloblja in najdebelejša plast kože, vsebuje maščobne celice.
Že tako zamotan in težaven položaj še bolj zaplete Miševa bivša žena Jolanda. Bosta Pavlina in Miša čustvom dovolila skozi najdebelejšo plast kože?
Prste stran je knjiga, ki se resnično prebere na mah. Ne glede na to, da življenji obeh protagonistov zaznamujejo stresni in travmatični življenjski dogodki, avtorica k temu pristopa z ravno pravšnjo mero lahkotnosti, humorja in kančkom sarkazma. Vsakdanje teme, kot so ljubezen, zdravje, prijateljstvo in starševstvo, se prepletajo s sicer življenjskimi, a bolečimi in zaznamujočimi izkušnjami smrti (samomora), vdovstva in ločitve. Roman je simbolično razdeljen na tri dele, kot se zvrstijo plasti človeške kože, kot se postopoma razvijejo vedno globlja čustva, ki jih v knjigi sproži splet naključnih dogodkov, vse dokler si glavna junaka do konca ne zlezeta pod kožo.
Objavljeno: 05.12.2024 12:31:19
Zadnja sprememba: 05.12.2024 12:31:19
O čem naj razmislim? Gledam raje mimo njega v belo steno, kot da bi mu odgovorila.
»Vem, da so kolegi, ki so vas imeli pred tem v obravnavi, verjetno preverili vse možne razloge za pojavnost vašega lichna, pa vendar …«
»Kaj?«
»Vas smem vprašati jaz? Po nekaterih študijah sodeč, je sprožilec tudi huda žalost, depresija. Pogosto celo travma zaradi izgube. Se to sliši znano?«
Vprašanje mi obrne želodec in cmok v grlu mi komaj še dovoli izreči tihi: »Mogoče.«
Njegove besede so kot eter. Hlapljive, a boleče. Vnetljive.
“Ne bom, vrtal v vas. Lahko pa v času, ko se odločate o predlaganem zdravljenju, razmislite o obisku psihoterapevta. Ne nazadnje kronični stres pomembno vpliva na pojavnost vaših težav.”
Preveč informacij naenkrat. Če bom ostala, se mi bo utrgalo in bom naredila cel šitšov. Ura vedno glasneje tiktaka.
“Lahko končava?”
(str. 17)
Zgodba je lepo napisana, med branjem (oz. poslušanjem, saj sem del knjige poslušala v obliki zvočnice), mi ni bilo dolgčas. Liki so dobro razviti, čez zgodbo naredijo velik korak naprej tako da tudi tu ni pritožb.
Si pa želim, da bi bila knjiga mogoče mičkeno daljša in bolje razvila ozadje tako Pauline kot tudi Miše. Se mi zdi, da bi to zgodbo naredilo še malo boljšo. Tudi konec mi je bil kar malo prehiter, še posebej tisti zadnji zaplet in njegov razplet. Kljub vsemu mi je bila knjiga všeč čeprav navadno raje berem fantazijo.