Tri Evine hčere

Elif Shafak z romanom Tri Evine hčere odlično nadaljuje svoj pisateljski opus. Turška romanopiska v življenjski zgodbi Nazperi Nalbantoğlu spregovori tako o globalnih vprašanjih, ki zadevajo religijo, politiko in ustroj sveta, kot o intimnih dilemah, ki begajo posameznika. Peri ključno zaznamuje tragični dogodek v zgodnjem otroštvu in mladost, ki jo preživi v disfunkcionalni družini. Njena starša živita brez medsebojne ljubezni, njuna komunikacija je omejena zgolj na merjenje moči. Družina je razklana na očeta, ki dneve preživlja v alkoholni omami in ima racionalističen pogled na življenje, ter na zelo konservativno mater, gorečo vernico, ki se bori z depresijo. Perijina mladost je tako hoja med dvema ognjema, stopanje po prstih v izogib konfliktom, zaradi česar postane čez mero ustrežljiva in pokorna. Občutki osamljenosti, krivde, negotovosti in strahu jo spremljajo tudi med študijskimi leti v Oxfordu, kjer uresničuje očetove sanje o tem, da bi pridobila akademsko izobrazbo. Želja po razumevanju svoje negotovosti in hrepenenje po odgovorih na bivanjska vprašanja jo pripeljeta na seminar profesorja Azurja, ki predava o vprašanjih, povezanih z religijo in Bogom. Karizmatični predavatelj je most nad prepadom enoumja in skuša izbrisati meje med nasprotujočimi si življenjskimi nazori, Boga želi razviti v idejo, ki združuje. Ko šestnajst let kasneje Peri napade neznanec in iz njene denarnice pade fotografija s profesorjem Azurjem, na dan privrejo boleči spomini na študijska leta in travmatični dogodek iz otroštva.