Pisma Maticu

Doris Kukovičič (1973) je svojo kariero začela kot inštruktorica angleškega jezika, nato pa se je posvetila izobraževanju učiteljev. Po nekaj letih poučevanja je svoje znanje prenesla na področje energetike, kjer se je posvetila odnosom z javnostmi. S svojim prvencem je pokazala, da ima poleg pedagoških in komunikacijskih spretnosti tudi pisateljsko žilico.

V ganljivem avtobiografskem romanu Pisma Maticu nas avtorica popelje na pot žalovanja, ki presega osebno izkušnjo in vabi k razmisleku o univerzalnih vprašanjih življenja in smrti. Nenadna bolezen in smrt 18-letnega Matica, nadobudnega športnika, polnega življenja in neustrašnosti, je avtorico postavila pred vprašanje: Kdo je Doris, če ni več Matičeva mama? V iskanju odgovora na to vprašanje se je odločila, da svoje misli in občutke ovekoveči v obliki pisem, naslovljenih na sina.

Avtorica skozi iskreno in neposredno pripoved razkriva skrite kotičke svoje duše. Pisma so intimni dnevnik žalovanja, ki bralca popeljejo na pot soočenja s smrtjo, izgubo in vprašanjem, kako najti smisel v življenju, ko se nam zdi, da je vse izgubljeno. Poleg žalovanja avtorica obravnava tudi pomen družine, prijateljev in zdravstvenega osebja, ki so ji stali ob strani ob tej nepredstavljivi izkušnji. Dogajanje, ki se v obliki spominov iz avtoričine mladosti razteza vse do leta 2023, je zasidrano v slovenskem prostoru in se razširi na italijanske in hrvaške destinacije, kjer je družina preživljala mnoge počitnice.

Knjiga Pisma Maticu je več kot le osebna zgodba o izgubi. Je zgodba o človeški izkušnji, ki nas vabi k razmisleku o lastni minljivosti in hkrati k slavljenju življenja v vseh njegovih oblikah. Ta knjiga je dokaz, da lahko spomin na ljubljene osebe postane vir tolažbe in nam pomaga, da živimo naprej.