Dnevnik čuvaja

Esad Babačić (1965) je slovenski pesnik, pisatelj, novinar, strastni ljubitelj košarke in predvsem večni upornik. V mladosti je zavzel pozicijo enega od najvidnejših predstavnikov ljubljanske punk scene, ki je odraščala v blokovskih naseljih ter se sprehajala na tanki meji med nihilizmom in uporom. Avtor več kot štirinajstih pesniških zbirk in esejev, bralcem pa se je nazadnje najbolj vtisnil v spomin z dnevniškim romanom Balkonci, v katerem je skozi melanholična razmišljanja ostarelega punkerja razgalil slovensko fascinacijo z balkoni in kako je egocentrični individualizem grobo posegel v slovensko družbo.

Dnevnik čuvaja, Babačićeva romaneskna zbirka spominov, predstavlja duhovno nadgradnjo Balkoncev, saj v tej knjigi nadaljuje z razmišljanjem o usodah odtujenih “balkoncev”. Naslovni lik je čuvaj muzeja, ki si v dnevnik zapisuje vtise ob srečanjih z naključnimi obiskovalci, sočasno pa se mu tudi odpirajo nostalgični spomini na prejšnjo državo in odraščanje med sivimi ljubljanskimi bloki. Nekje na polovici pa poetični tok razmišljanj in spominov prekine prihod “druge” osebe, skrivnostne dopisovalke Maje, s katero si naslovni lik deli marsikatero sladko in bolečo izkušnjo. Dnevnik čuvaja je duhovit, nostalgičen in otožen prerez časov, v katerih živimo in so pogojeni z zamudami vlakov spominov ter časov, ki so že minili in se ne bodo nikoli več vrnili.