Moonraker

Tretji James Bond v knjigi ni prav nič podoben filmski verziji. Pravzaprav je veliko boljši. Bere se gladko, nikakor nas ne oropa akcije, ki je precej realnejša kakor v vseh filmskih Bondih. Izjemoma in edinkrat v vsej karieri Jamesa Bonda akcija poteka na domačih tleh. Kar je za agenta tajne službe MI6, ki deluje samo izven Združenega kraljestva, skoraj nepredstavljivo. Prošnji M.-ja se pač ni mogoče upirati. Ko Bond pri kartanju ugotovi, na kakšen način zmaguje Hugo Drax, poslovnež, financer in graditelj največje balistične rakete v Angliji, pade sum tudi na delovanje njegove skupine znanstvenikov, inženirjev, strokovnjakov, ki raketo gradijo. Bond pride v skupino kot varnostnik, tam pa deluje tudi agentka pod krinko Gala Brand, ki ji Bond reši življenje. Kdo in zakaj ju je hotel umoriti, morata še raziskati. Obenem se razrešuje skrivnost Moonrakerja, ki bi moral poskusno poleteti in pristati v Severnem morju. Drax ima seveda povsem drugačne načrte. In tudi njegovo poreklo ni takšno, kakršno vsi mislijo, da je. Moonraker ni samo vohunska bondovska zgodba. Ian Fleming je v njej razgrnil pota povojne trgovine, podkupovanja, rast kapitalizma, tudi razvoj hladne vojne. Skratka, posel postaja globalen, naj gre za surovine, delovno silo ali orožje. Četudi morda Bond o tem razmišlja, je on sam tu samo zato, da izpolni naloge svojih nadrejenih. Če pri tem sodeluje za njegove oči lepa ženska, ki je seveda tudi pametna, toliko bolje. Sveta morda ne bo rešil, sebe in domovino pa vsekakor.