skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Sprehod z neznanko : kratke zgodbe

Žanrdružbeni roman, humoristična kratka proza, humoristični roman, kratka zgodba
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaMaribor, 2024
Založba
Zbirka Litera
Spremna beseda Miša Gams
Ključne besede 20. stoletje, 21. stoletje, Absurd, človek in živali, Črni humor, Družbena izključenost, Družbena odgovornost, Družbena slojevitost, Maščevanje, Osebna odgovornost, Zloraba
Število strani

184

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Ali mislite, da veste, kaj se dogaja v glavah drugih ljudi?

Tomo Podstenšek nam je zopet postregel s svojo priljubljeno obliko literature: kratkimi zgodbami. Ker gre za dodobra uveljavljenega avtorja s prepoznavnim slogom, ne gre izgubljati besed z že znanimi podrobnostmi. Ljubiteljem njegovih del lahko izdamo le, da je Sprehod z neznanko znova zadetek v polno.

Gre za zbirko 27-ih kratkih zgodb, za katero lahko v primerjavi s predhodnicami rečemo, da je tokrat namenjena nekoliko širšemu krogu bralcev, v isti sapi pa dodali, da zaradi tega ni prav ničesar izgubila na kvaliteti.

Prej nasprotno. Zgodbe v Sprehodu z neznanko so namreč tokrat popolnoma prizemljene in realistične, odsotni so elementi fantastike in najbolj absurdnih domislic, kot smo jih našli na primer v Zgodbah za lažji konec sveta. Kljub temu pa avtor ostaja zvest nekaterim karakteristikam, ki smo jih že vajeni v njegovih delih. Tudi tokrat mu je uspela predvsem odlična in prepričljiva izgradnja likov, kar je bistvenega pomena za formo kratkih zgodb; znova pa je dobro opravil tudi ‘domačo nalogo’ glede nekaterih tehničnih podrobnosti, ki bi sicer utegnile zmotiti kakšnega poznavalca te ali one ‘scene’.

Celotno knjigo preveva podoben duh kot njegov zadnji roman Malo drugače, saj tudi tukaj zgodbe bralca pogosto napeljujejo na razmišljanje o neskončnem številu možnosti in tako imenovanih ‘vzporednih vesoljih’; posledično pa na razmišljanje o tem, da imajo naše odločitve dolgoročne posledice za naše življenje – teh pa največkrat ne moremo zadovoljivo predvideti. A v tej knjigi tega namesto nas ne opravi vsevedni pripovedovalec, temveč se na nekaj mestih sicer popolnoma samostojne zgodbe prepletejo med sabo in nam dajo skozi oči drugega (anti)junaka popolnoma drugačno perspektivo na dogajanje.

Same zgodbe so tudi tokrat izjemno izvirne in raznolike, prav tako je črnega humorja in ironije spet v izobilju. Že ob prvem branju pa bi veljalo izpostaviti tudi človekov odnos do živali – bolje rečeno različni odnosi, ki jih je toliko, kolikor je na svetu ljudi. Ta izstopa v nekaterih zgodbah, še posebej prvi in zadnji. Bralca zagotovo ne bodo pustile ravnodušnega, ob zaključku branja pa kljub nepredvidljivim, včasih tragičnim in morbidnim zapletom daje žarek upanja v svetlejšo prihodnost.

Knjiga si vsekakor zasluži večkratno branje, saj boste ob prvem branju zaradi varljivo lahkotnega sloga zagotovo izpustili marsikateri čudovit detajl.

Enkrat sem od njega dobil majhne orglice in spomnim se, da sem potem mamo vprašal, zakaj na njih piše MADE IN HONG KONG, če pa jih je stric Rudi prinesel iz Švice. Ni mi odgovorila, ata pa je prhnil zrak skozi nos in rekel, da je Rudi navaden hohštapler, ki misli, da je za nas vsako plastično sranje dovolj dobro in da mu bo naslednjič rekel, naj si ta svoja darila nekam zatlači. Najbrž je bil samo jezen, ker je tisto poletje Rudi stricu Matjažu prinesel kompelt svedrov za jeklo, les in beton, mojemu očetu pa samo majhno vremensko hišico, ki je kazala temperaturo in zračni pritisk in v kateri sta bili dve figurici – če je iz hiške pokukalo dekle, je bilo pričakovati sončno vreme, če je iz hiške prineslo fanta z dežnikom, pa se je napovedoval dež.

‘Da mu ne bi slučajno res kaj rekel, veš da je bolj slabega zdravja, ‘ je očeta opozorila mama.

Rudi je res imel šibko srce in samo eno pljučno krilo; drugega so mu morali odstraniti, ker se je kot mladenič zaradi neuslišane ljubezni hotel ubiti, a se je s puško tako nerodno ustrelil v prsa, da je preživel. Ko so ga zakrpali, je po okrevanju zbrisal v Švico, kjer je menda končal nekakšne šole in se zaposlil kot zavarovalniški agent. Tudi poročil se je, a teta Suzanne ni preveč rada hodila k nam na obisk in tudi tokrat se je pripeljal sam.

(str. 148-149)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Sprehod z neznanko : kratke zgodbe.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 58
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1