skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Srce iz špeha

Žanrmladinski roman
Narodnostitalijanska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 1995
Založba
Zbirka Trepetlika
Prevod Jože Stabej
Ilustracije Tony Ross
Ključne besede 20. stoletje, Debelost, Fantastična bitja, Hujšanje, Starši
Število strani

98

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Na svetu bi moralo biti prostora za vse, za debele in za suhe.

Fantazijska pripoved o dečku Mihcu, ki ima zelo rad hrano, najraje je puding in tople krofe. Pogosto obišče prijatelja hladilnika z imenom Hlado. Kadar je, je srečen in Hlado mu stoji ob strani. Poviša ga celo v viteza z imenom Marki Pudinški in Krofovski, dobi tudi bojno ime: Srce iz špeha. Seveda je fantek predebel in mama se veš čas zgraža nad tem, ga meri okoli pasu, ponižuje, tudi v sobo ga zaklepa. Poleg tega mora tekati kroge po dvorišču. A nič ne pomaga, Miha vedno znova najde pot do hrane. Mama ima nekega dne tega zadosti in ubogega Miho pošlje (kot zadnji in dokončni ukrep) v Preklov zavod. Tam absolutno ni srečen, biti osem dni brez hrane in se pretvarjati, da zajtrkuješ, ko pa očitno ne! Zato se na tekanju na prostem odloči, da pobegne. Zares mu uspe, premaga strašno dolgo pot skozi gozd, pride do morja in tam spozna mistra Kakkolena, ki ga spremeni v netopirja ter ga pošlje na pogumno misijo in s tem upraviči junaški viteški naslov.

Pisateljica Susanna Tamato uvodoma pravi: Jaz pa mislim, da je življenje lepo, ker je raznoliko, da v njem mora biti prostora in ljubezni za vse, za suhe in debele, za tiste s krivimi zobmi in tiste z ravnimi zobmi, za tiste z očali in tiste brez njih, in da ni pomembno, kakšen si navzven, ampak tisto, kar si zmožen čutiti.

Glej tudi:

“Dober večer, morski konjički, moji debelokožčki: tukaj sem kakor vsak večer z mislijo za lahko noč. Slecite si pižamo, poglejte svoje trebuhe, svoja tresoča se stegna. Debeli ste, kaj? Prav, zato pomislimo na svet narave. Narava je modra, za vse najbolje poskrbi. Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne vidimo debelih živali? Ker ne jejo, pravite. Napaka! Obstajajo tudi debele živali, ampak le malo časa. Pa veste zakaj? No, poskusite napeti možgančke. Ali debele živali lahko hitro tečejo? Ne, kaj? Debelih živali nikjer ni videti, ker ne morejo teči in jih zato najprej požrejo. Premišljujte, srčki, kako modra je narava. Vaša vzgojiteljica Radmila Okostnik vam želi lahko noč. Jutri se vidimo, kitki!”

(str. 28)

Citati

(1)
Tamara Leskovar

Drugače povedano: nobeni straši niso več zadovoljni s svojimi otroki. Eni jejo preveč, drugi premalo; eni preveč govorijo, drugi preveč molčijo; eni radi gledajo oblake, drugi pa nikoli ne obrnejo oči proti nebu. Skratka, dandanes na svetu ni več otroka, s katerim bi bilo vse v redu.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 124
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1