Zablodeli avtobus

Rebel Corners (Uporniški kot) je osrednje prizorišče enega izmed manj znanih romanov znamenitega ameriškega nobelovca. Avtomehanična delavnica in avtocestno počivališče obenem. Tukaj se križajo poti, tukaj se križajo usode glavnih junakov. Druščina novopečenih bogatašev kmalu po koncu druge svetovne vojne z avtobusi potuje s severa na jug Kalifornije (Kalifornija je tudi sicer pokrajina, kamor Steinbeck umešča največ svojih romanov) in naprej v Mehiko. V Rebel Cornersu, kjer bi morali presesti, zaradi okvare avtobusa obtičijo za eno noč. Naslednjega dne, ko že kaže, da bo vse v najlepšem redu, pa jim začne groziti vreme. Potovanje se sprevrže v pustolovščino, katere razplet bo odvisen prav od vseh.

Avtor mojstrsko plete zgodbo v tekočem slogu in razgibanih dialogih. Kot se spodobi, začne z uvodom, opiše pokrajino in naniza osnovne značilnosti prizorišča. Pokrajino si je mogoče zlahka predstavljati, kot da bi jo videl na platnu. Šele nato vanjo enega za drugim postavlja človeške like, ki niso  nič kaj zgledni. Če sta lastnik Rebel Cornersa in njegov pomočnik še dokaj poštena in delavna ter malo naivna, so ostali liki sitni, naduti, z mislijo zgolj pri zaslužku, in samovšečni. Moškim se po glavi podijo ženske, če jim le kakšna brhka stopi na pot. Starejše ženske so vsega naveličane, utrujene, uteho si iščejo v pijači ali nenehno ponavljajočih se bolezenskih simptomih. Mlajši ženski se skušata rešiti mizerije, v kateri tičita, čeprav vzdušje nakazuje, da jima ne bo kaj prida uspelo. Karte nazadnje premeša tretja mlada ženska, ki edina dojame, kaj se plete po glavi šoferju. Kljub temu, da je od izida romana preteklo že več desetletij, ga je zaradi živosti značajev tudi danes mogoče brati in razumeti enako. Avtobus iz naslova pa je tako ali tako osrednji protagonist skozi celotno zgodbo. Zaradi čustvene navezanosti voznika nanj in vloge, ki jo ima za vse prisotne, bi ga lahko imeli kar za eno izmed glavnih oseb.

Po romanu je bil leta 1957 posnet tudi črno-beli film.