| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2018 |
| Založba | Učila International |
| Zbirka |
Žepna knjiga |
| Ključne besede | Ljubezen, Moški in ženske, Odnosi, Prijateljstvo, Starost, Življenje |
Julia se po izgubi babice, očeta in ko jo zapusti zaročenec, odloči, da bo zapustila svoje delovno mesto psihologinje na lepotni kirurgiji in sprejela novo delovno mesto v domu za starejše Tamariska. Že takoj na začetku bi najraje zbežala od tam, saj se ji zdi, da njena odločitev ni bila pravilna. Sčasoma pa ji starčki, ki živijo v domu, prirastejo k srcu. Vsakodnevni pogovori in druženje z njimi ji pomagajo celiti strto srce in prebolevati bolečino ob izgubi očeta in babice. Počasi pa tudi spet začenja verjeti v ljubezen in začne spoznavati, da v življenju ni samo drama, ampak se dogajajo tudi resnično čudovite stvari.
Objavljeno: 16.02.2019 09:24:13
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:26
Od nekdaj se težko zbujam. Že ko sem bila majhna, je bil to cel obred. Mama je odprla sovražnosti tako, da me je prišla pobožat po glavi in dahnila moje ime dobrih dvajset minut, preden sem morala vstati. Potem je na prizorišče prikorakal oče, trdno odločen, da bo dobil bitko, odgrnil zavese, odejo in aktiviral vodomet mojega godrnjanja. Z vsemi silami sem se upirala, upala, da bodo mama, oče in dan – če si bom močno želela – izginili, a na koncu sem morala vsakič priznati poraz. Jutro je bilo vedno močnejše od mene.
Tako je še zdaj, čeprav nikoli ne odložim orožja brez boja. Naskoke staršev je zamenjala telefonska budilka. Nastavila sem si štiri alarme, vsak prevzame štafeto od predhodnega po petih minutah bitke. Prvo zvonjenje je ptičje petje. Drugo je ‘Crazy in Love’ od Beyonce. Tretje so orgle. Četrto je glasba iz filma Žrelo. Precej učinkovita, moram priznati, čeprav se vedno bojim, da bom zagledala morskega psa, ko odgrinjam zavese. (str. 140)
