Leviatan

Arno Schmidt je nemški pisatelj, ki je v svojem pisateljskem življenju imel nešteto ovir in kanček sreče. Rodil se je v Hamburgu leta 1914, bil je izviren in poseben v času, ko je vzpenjajoči se nemški nacionalsocializem zahteval in cenil uniformirano povprečnost in obvladljivo predvidljivost. Kljub brezupnosti sočasnega sveta mu je uspelo ohraniti lastno notranje bistvo, namreč zavezanost besednemu ustvarjanju. Njegov zgodnji opus, iz katerega so tri izbrane zgodnje pripovedi Leviatan (v originalu izšlo 1949), Priseljenci (1953) in Črna ogledala (1951), je zorel v negativnem mračnem trenutku zgodovine, obdobju skrajne brezposelnosti, revščine, prisilnih preseljevanj civilistov med različnimi vojaško-političnimi apetiti takratnih držav in opravljanju različnih duhomornih uradniških služb, izmed katerih lahko izvzamemo delo tolmača za angleško vojsko proti koncu druge svetovne vojne. Tisti kanček sreče pa je dejstvo, da v vsem tem stanju takratnega sveta Arno Schmidt ni bil sam: že leta 1937 se je pri triindvajsetih letih poročil z dve leti mlajšo Alice Murawski, ki ji je podarjal beležke svojih zgodnjih zgodb. Že takoj po koncu vojne se je avtor odločil postati svobodni pisatelj, par je živel na robu preživetja vse do leta 1949, ko je izšel Leviatan, ki ga je takratna literarna kritika dobro sprejela.

Besedila, ki jih prinaša v slovenščino prevedeni izbor, so tematsko zelo blizu avtorjevemu dejanskemu življenju: v Leviatanu skupina ljudi z vlakom beži z ogroženega vojnega ozemlja, glavni pripovedovalec je vojak, spremljevalec konvoja raznolike skupine ljudi, ki na begu pred zunanjo nevarnostjo doživlja vojne grozote in naraščajočo eksistencialno grozo, sredi katere je tudi vojakova nekdanja ljubezen. Druga zgodba, Priseljenci, je pripoved o skupini beguncev in izseljencev, ki poskušajo znova zaživeti v tujih zasilnih bivališčih, v ospredju je razmerje med osrednjim likom vojakom in mlado vdovo. Tretja zgodba, Črna ogledala, pa je premaknjena v takratno prihodnost, v leto 1960, v fiktivni porušen svet po svetovni katastrofi, v katerem je ostal le prvoosebni pripovedovalec, ki pa v drugi polovici zgodbe sreča mlado žensko, ki prav tako kot on tava po svetu po uničenju človeštva.

Literarni svet besedil je podan skozi drobce racionalnih in čutnih zaznav prvoosebnega pripovedovalca, ta je v vseh treh zgodbah človek v ekstremnih razmerah, ki se bori za golo preživetje, a je hkrati tudi jezikovno občutljiv in literarno razgledan intelektualec (pogosto z močnim notranjim konfliktom med zunanjo politično/vojaško pripadnostjo in dejanskim notranjim človeškim bistvom – motiv, ki se pojavi tudi v Schmidtovih poznejših delih). V besedilih je veliko medbesedilnosti, citiranja in omemb drugih književnikov in filozofov, izpraševanja in soočanja različnih filozofskih stališč, izražanja idej o kulturah posameznih narodov, v pripovedi se kratki razdrobljeni odlomki izmenjujejo z izrazito liričnimi odstavki, besedila so oblikovana kot dnevniški zapiski, pojavljajo se posebni uvodni bloki besedila pred posameznimi poglavji, domnevna avtofikcija, utopična prizorišča, sanje, ekstremne situacije; jezik je pogosto popestren s celimi stavki, vzkliki, izreki v angleščini ali latinščini, tudi z matematičnimi formulami, nizi besed brez presledkov, sklicevanjem na glasbo ali slikarstvo … Vse to ustvarja bogata kompleksna besedila, kjer vsebinsko iz splošne temačnosti in nihilizma pogosto zasvetita književnost v različnih oblikah (pisanje, branje, knjiga kot dragocena lastnina …) in (presenetljivo vzajemno spoštljivo in enakovredno) partnerstvo moškega pripovedovalca z nevsakdanjimi neklišejskimi  ženskimi liki. Besedila ohranjajo glavni pripovedni okvir, enega samega pripovedovalca in zmerno dolžino, zato kljub številnim idejnim, jezikovnim in stilnim posebnostim ostajajo bralno dostopna in pregledna, a zahtevajo pozorne bralce. Slednje bo knjiga nedvomno pogosto vznemirila, presenetila in navdušila. Ali z besedami nemškega literarnega zgodovinarja in pisatelja Bernda Rauschenbacha, avtorja izčrpne spremne besede h knjigi, branje Arna Schmidta lahko zasvoji (str. 195).

Do zdaj je ta izbor začetnih pripovedi Arnolda Schmidta edina knjižna izdaja avtorjevih del v slovenščini, vsa besedila je prevedel Slavo Šerc.