Valat
Žanr | humoristična kratka proza |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2013 |
Založba | Litera |
Ključne besede | Anekdote, Humor, Osebna izpoved, Stripi |
Žanr | humoristična kratka proza |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2013 |
Založba | Litera |
Ključne besede | Anekdote, Humor, Osebna izpoved, Stripi |
Pred kratkim (2018) je izšla (in bila vnešena na ta portal) knjiga Tadeja Goloba: “Nespodobni odvetnik” o življenju dr. Petra Čeferina. Pred tem je odvetnik izpoved napisal že sam, jo naslovil z “Valat” in zabavno ju je primerjati. Branje je podvrženo še primerjanju oz. vrednotenju skozi prizmo odvetnikovega javnega dela. Brez protekcije ali zavračanja lahko opazimo literarno vrednost tudi, ko o svojem življenju piše sam. Pred nami je splet, naplet kratkih zgodb, anekdotičnih pripovedi, biografija, osebna izpoved. Kar prevzame pri branju, sta lahkotnost in duhovitost, specifičen praktično-filozofski pogled na življenje, samoironija, očiščenost izražanja, najbolj pa tiste “oči, ki vidijo”. “Oči, ki vidijo” naj ima vsak dober ustvarjalec. Pisatelj opisuje na način, da so usta v nasmešku, kdaj sledi krohot. Resne situacije zato izstopijo jasneje, ne da bi na dolgo in široko našteval čustvena stanja ali izražal željo, naj ponovno razmislimo o zadevi. Piše jasno, sintetično, neolepšujoče, integriteto mu dajo premnoge življenjske izkušnje, tako rekoč “od klošarskih do doktorskih”. K duhovitosti dodajo ilustracije oz. stripovski zapis Izarja Lunačka. In valat? Čeferinova mama rojeva med igranjem taroka. V rokah ima narejen valat. Trebuh pritiska ob mizo do zmage…
Objavljeno: 31.01.2019 20:57:10
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:24
Od nekdaj sem imel rad gledališče. Tako sem leta 1963 napisal dve satiri, ki so ju igrali v Mestnem gledališču ljubljanskem. Prva satira je imela naslov Srečka, druga pa Pridržanje do iztreznitve. V prvi sem obravnaval idealnega komunista, ki mu je nekdo podaril srečko. Ta srečka je na loteriji zadela milijon, moj junak pa denarja ni hotel vzeti. Kot razlog je navedel, da je mogoče denar sprejemati le na podlagi dela. Zato so ga zaprli v norišnico. (str. 53)