Zrklozob

Pesniški prvenec Nele Poberžnik (1994), pesnice ter diplomirane vizualne umetnice in komparativistke, je izšel kot tretji po vrsti v zbirki Črna Skrinjica, ki jo urejata Dejan Koban in Miha Maurič, pod okriljem literarnega društva IA.

Ostra poetika Zrklozoba se zažira v vsako poro absurdnega človeškega obstoja, židka stvarnost preveva verze in telesa subjektov, znotraj njih se nabira srd, sram, strah, drk, kri, uboj: “v metasimulaciji” se spuščamo “v globine teme / bliže demonom”; ki jih Poberžnikova vrhunsko secira in preučuje, redefinira fascinacije, manifestira duhove, pa vendar na koncu, odide čisto običajna. Nauk vsega pa je, da zunaj je vse ena sama ljubezen “…/ nisem zlobna / samo zlo zjebana / samo vrstni red se spreminja /…. “

Ključno je vzpostavljanje duševnega panoptikuma, alkimije duha, ki nadzoruje lastne procese. Pravila so, nekako tako, kot v patriarhalnem kapitalizmu, jasno začrtane, kot jih povzame Dejan Koban: “Bralke in bralci lahko izberejo katerokoli besedo in z njo prizadanejo predvsem sebe. Ali pa se pustijo pri miru. /… / Nela pusti, da jo zaznamujemo mi, ki jo opazujemo od daleč. Sami nosimo odgovornost, na kakšen način.” (Koban, 62)

Znotraj zbirke pa se prav tako vrhunsko povezujeta pesničina tehnika kolaža v pesmih in ilustracijah, ki nam grafično potrjujejo vse izrečene in zapisane besede.