| Žanr | detektivski roman, eksistencialistični roman, kriminalni roman |
| Narodnost | švicarska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1998 |
| Založba | Dolenc |
| Zbirka |
Zločin in kazen |
| Prevod |
T. R. |
| Ključne besede | Detektivi, Eksistencializem, Obsedenost, Serijski umori |
Švicarski pisatelj in dramatik Friedrich Dürrenmatt (1921-1990) je bil znan po svojih avantgardnih dramah, pikrih satirah, srhljivih pripovedkah in kriminalkah, v katerih je kombiniral elemente klasične detektivke in eksistencialne filozofije. Njegovo najbolj znano delo je trilogija detektivskih romanov z inšpektorjem Hansom Bärlachom; Sum, ki je izhajal med letoma 1951 in 1952, je druga knjiga v trilogiji in nadaljevanje uspešnice Sodnik in njegov obesilnik (1950), v katerem je na smrt bolni Bärlach preiskoval umor vplivnega policijskega poročnika. V Sumu inšpektor Barlach, ki okrepa po težki operaciji, posumi, da je uspešni švicarski zdravnik na las podoben iskanemu nacističnemu vojnemu zločincu dr. Nehlu, ki je v koncentracijskih taboriščih blizu poljskega mesta Gdansk izvajal grozljive eksperimente. V želji, da bi zločinca identificiral in pripeljal pred roko pravice, se inflitrira v zdravnikovo zasebno kliniko, kjer pa stvari kmalu uidejo nadzoru.
Sum predstavlja obvezno branje za ljubitelje kriminalnih romanov, ki so jim hkrati blizu razmišljanja eksistencialistov kot sta Jean-Paul Sartre in Albert Camus.
Objavljeno: 30.01.2025 08:43:32
Zadnja sprememba: 30.01.2025 08:43:32
Jasno, da se je Bärlach naslednje jutro, v četrtek, zbudil šele okrog dvanajstih, tik preden so prinesli kosilo. Zdelo se mu je sicer, da ima glavo nekam težko, toda počutil se je tako dobro kot že zlepa ne, in mislil je, da takole, zdaj pa zdaj, res ne škodi krepak požirek žganja, posebno še, če moraš biti v postelji in ne smeš piti. Na nočni omarici je ležala pošta; Lutz je poslal poročilo o Nehleju. Res ni dandanes kaj slabega reči o policijski organizaciji, posebno pa ne, če boš kmalu upokojen, hvala bogu, to se bo zgodilo pojutrišnjem. V Carigradu bi na tako poročilo čakal leto dni in še celo večnost.
(str. 47)
