| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Brežice, 2019 |
| Založba | Primus |
| Zbirka |
Avtorji |
| Ključne besede | Prazgodovina, Prijateljstvo |
Kaj zanimivega se lahko zgodi mlademu Tjamoncu na sončno dopoldne, ko mama za trenutek odide na klepet k sosedi? Marsikaj, sploh, če je ta mladi Tjamonec radovedni in pogumni Urmal, ki je izkoristil mamino nepozornost in odšel raziskovat proti toku reke Njeve, ki je mirno tekla mimo njihove naselbine. Za vsakim rečnim ovinkom, ki ga je prehodil in raziskal, ga je seveda še močneje zanimalo, kaj se skriva za naslednjim ovinkom in tako je kmalu pustil dom daleč za seboj in se srečal z eno največjih živali tistega časa – z mamutom.
Vsak, ki je v Prirodoslovnem muzeju kdaj obstal pred veličastnim okostjem mamuta, se je verjetno vprašal, kakšno življenje je ta orjaška žival živela, po katerih poteh jo je ubirala in kako je končala v strugi današnje reke Nevljice. Jože Urbanija nam z Urmalom, mamutovim prijateljem ponuja odlično domišljijsko zgodbo, ki bi se prav lahko tudi v resnici odvila na sotočju dveh rek neko davno pomlad, ko sta sonce in južni veter opravila svojo dolžnost in je pod planinami zadišalo po pustolovščinah.
Objavljeno: 31.01.2025 15:42:34
Zadnja sprememba: 31.01.2025 15:42:34
Prebredel je plitvo jezerce vse do skale, izza katere je pritekla voda. Sedel je na skalo. Kako prijetno topla je bila. Nič čudnega, saj je sredi tople vode, je pomislil in se zleknil nanjo. »Zdaj vem, kaj je to daleč: noge me bolijo, lačen sem in verjetno tudi utrujen,« si je rekel.
In zaželel si je, da bi mu mama prinesla kos mesa. »Da, da, nazaj grem, samo še malo počijem na tej topli skali.« Toda pri priči je zaspal. Sonce je zašlo. Izza hriba je priplavala velika svetla luna in se navihano smehljala Urmalu, ki je na topli skali brezskrbno spal. Tako ni videl, da je košuta pripeljala k vodi svoja mladiča. In potem je previdno prišla še lisica s svojim mladičem ter vohala v zrak, preden je mladiča spustila k vodi. Urmal je trdno spal in spal bi še naprej, če se ne bi zgodilo nekaj groznega.
(str. 18)
