skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Rodovina Muškat

Žanrspomini
Narodnostjudovska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 1986
Založba
Prevod Bogdan Gradišnik
Ključne besede asimilacija, Judje, predvojna evropa, varšava
Število strani

550

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

18-19 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Med vero in svobodo

Judovsko-ameriški pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1978, Isaac Bashevis Singer, je v svojih delih pogosto raziskoval temeljna življenjska vprašanja skozi prizmo judovske tradicije in mistike. S svojim bogatim pripovednim slogom je ohranjal dediščino jidiš književnosti ter jo hkrati približal širšemu bralstvu. Med njegova najbolj znana dela sodijo *Sovražnice*, zgodba o ljubezni, *Čarovnik iz Lublina*, *Mešuge* in *Suženj*.
Roman *Rodovina Muškat*, objavljen v jidišu in angleščini, je slogovno preprost, mestoma prepleten s pismi in dnevniškimi zapisi. Zgodba spremlja judovsko družino od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Družina Muškat na nek način simbolizira propad evropskega judovstva – njihove težave so pogosto specifično judovske, njihova usoda pa odraža usodo judovskega ljudstva. A tako kot pri večini človeškega trpljenja tudi pri Muškatovih največjo bolečino ne povzroča zgolj zunanje preganjanje, temveč predvsem notranji nemir in srčne dileme. Čeprav antisemitizem zasenči vso drugo trpljenje, ga Singer ne prikazuje zgolj kot zgodovinsko ali družbeno silo, temveč skozi posamezne življenjske zgodbe, s čimer postane še bolj pretresljiv.
Osrednji vlogi v romanu igrata patriarhalni in premožni Mešulam Muškat, ki si prizadeva obdržati nadzor nad svojimi potomci, ter poduhovljeni Aza Hešl, najstabilnejši lik v zgodbi, ki pooseblja novo generacijo – razpeto med tradicionalno pobožnostjo in hrepenenjem po intelektualni svobodi. Roman temelji na resničnih dogodkih in ljudeh, ki so bili vsi umorjeni v plinskih celicah med drugo svetovno vojno.

Ljuba mati,

ne vem natančno, zakaj pišem to pismo. Mogoče zato, ker se mi tako trga srce, da bolečine ne morem več hraniti zase. V pismih si me dostikrat vprašala, kako mi gre, ali se moj mož bliža kakemu pravemu cilju in kako ravna z menoj. Prej sem skušala zgladiti reči in jih naslikati v svetlejših barvah. Nisem Te hotela prizadeti. Zdaj pa res ne morem več vsega držati zase. Ljuba mati, naj Ti povem, da je Tvoja hči tako rekoč živa v grobu. Roko na srce, v dveh letih, odkar sem poročena, nisem doživela niti meseca dni sreče. Prvih nekaj dni sem bila resnično srečna. Mislila sem, da so se dolga leta osamljenosti naposled končala. Kmalu pa mi je postalo jasno, da me še vedno preganja zla usoda. Godi se mi kakor očetu. Rodila sem se za trpljenje in bom najbrž tudi prezgodaj umrla.

(str. 214-215)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Rodovina Muškat.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 120
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1