| Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1966 |
| Založba | Državna založba Slovenije |
| Prevod |
Jože Zupančič |
| Ključne besede | Avtomobili, Krize, Ljubezenski partnerji, Prijateljstvo, Umiranje |
Trije tovariši: Robert Lohkamp, Otto Köster, Gottfried Lenz. V njihovo zgodbo vstopimo v nemškem velemestu po koncu prve svetovne vojne, v kateri so se, spričo razčlovečenja v frontnih grozotah, nalezli nihilizma, vseeno pa ohranili svoje prijateljstvo. Svojo več kot bratsko povezanost še okrepijo s skupnim odprtjem avtomehanične delavnice. S preprodajo avtomobilov zaslužijo dovolj, da živijo iz rok v usta, za razliko od mnogih, ki v splošni krizi nimajo niti za sproti. V mestu se že pojavljajo levo-desni ideološki boji, nemiri, trije tovariši pa s prezirom zrejo na vso naci-komunistično verujočo drhal – verjamejo le še drug drugemu. Zasluženo sproti zapravijo, se vlačijo po gostilnah, veteransko zrelo bluzijo. In potem… Robert spozna lepo Patrice Hollmann. Nedolžna ljubezen med njima vse tri tovariše postopoma odpelje po poti spremembe, iz mlake nihilizma na barvita polja romantike. Grobost se prične topiti, nežnost je sramežljivo pripuščena bližje, dragocenost vsake minute življenja postaja vse bolj očitna.
Objavljeno: 17.12.2018 14:48:27
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:07
“Še hitreje,” je rekel Köster.
“Ali mu bom potem še kos? Cesta je mokra.”
“Boš že pazil. Pred ovinki prestavi na tretjo brzino in počasi zavij.”
Motor je zabrnel. Zrak se mi je zarezal v obraz. Stisnil sem se za zaščitno steklo. In iznenada sem zdrknil v bučanje motorja, avto in telo sta postala eno, ena sama napetost, visoko vibriranje, pod nogami sem začutil kolesa, čutil sem tla, cesto, hitrost. V sunku se je nekaj popravilo, noč je zatulila in zažvižgala, vse drugo je izbila iz mene, ustnice so se stisnile, roke so postale kremplji in bil sem samo še vožnja in dirkanje, brez preudarka in sila pozoren hkrati.
(str. 343)
in nato