Vila ob jezeru : roman

Se lahko med dvema mladima človekoma rodi ljubezen kljub različnim političnim prepričanjem, socialnemu razredu in narodnosti? To je temeljno vprašanje, pred katerega Boris Pahor v delu Vila ob jezeru postavi svojega protagonista, tridesetletnega arhitekta Mirka Godino, Slovenca iz Trsta. Ta se tri leta po končani vojni, med tridnevnim bivanjem ob Gardskem jezeru, vrne tudi v kraj, kjer je dve leti bival kot italijanski vojak. Tu naj bi preživel le prijetno nedeljo, a ga lastnica gostišča, šestdesetletna vdova Amalia, prepozna in povabi na nedeljsko kosilo, kjer Mirko Godina spozna hčer krčmarice, mlado Luciano. Skozi prvoosebno pripoved mladega moškega smo bralci priča njunemu skupnemu nedeljskemu sprehodu. Kljub družbenim razdaljam arhitekta in delavke v tekstilni tovarni in dejstvu, da je ona Italijanka on pa tržaški Slovenec, pogovor med njima postaja vse bolj sproščen, igriv in medsebojno naklonjen, razdalja med njunima telesoma se krajša, dokler mednju ne pade – Mussolinijeva senca. Kraj, kjer se zgodba odvija, je namreč Gargano in čudovita vila, ob kateri se mlada človeka sprehajata, je vila, v kateri je bival Mussolini, med številnimi krajani (tudi pri krčmarici Amaliji) še vedno priljubljen veliki vodja. Luciana je kot šolarka diktatorju v čast sadila ciprese, kar Mirku ponosno pove. Kako bo na to reagiral mlad moški, ki je bil priča tržaškim procesom in splošnemu zatiranju Slovencev v Trstu in je preživel ujetništvo v nemškem taborišču? Je Luciana le žrtev indoktrinacije otrok v fašističnem režimu in družinske vzgoje? Kako globoko so se takšne politične ideje ukoreninile v njeno srce?

Pod površjem navidezno lahkotnega srečanja dveh mladih ljudi, ki se medsebojno privlačita, se kmalu razkrijejo globlji problemi in kontrasti: on je obremenjen s sovraštvom fašizma do Slovencev in z bivanjem v taborišču, po katerem se mu organsko upira, da bi delal načrte za prihodnost (str. 198), arhitekt in intelektualec; ona je otrok ideologije časa in prostora, v katerem je odraščala, in tekstilna delavka, ki jo skrbijo predvsem povojne razmere delavcev v Italiji z naraščajočim valom stavk ter grožnjo brezposelnosti. Pozitivno ozadje notranjih in medsebojnih konfliktov protagonistov so pogosti opisi lepote pokrajine in del z nasadi oljk ter primerjave sveta ob jezeru z avtorjevim svetom ob domačem morju; zanimiva in brezčasna so razmišljanja obeh mladih o ljubezni in o prihodnosti družbe. Pomembna je tudi vloga citirane knjige Mario in čarodej Thomasa Manna, ki je tudi Pahorjev poklon moči literature.

Delo je najprej izhajalo v tržaški reviji Razgledi pod naslovom Laneni kosmiči v laseh, v knjižni izdaji je bilo z naslovom Vila ob jezeru prvič izdano leta 1955.