skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Tat umetnin : resnična zgodba o ljubezni, zločinu in nevarni obsedenosti

Žanrbiografski roman
Narodnostliteratura ZDA
Kraj in leto izidaPreserje, 2025
Založba
Prevod Neža Vilhelm
Ključne besede Kriminalci, Tatvine, Umetnine, Umetnostne galerije
Število strani

269

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Biografija o najuspešnejšem tatu umetnin, kar jih je kadarkoli živelo

Avtor romana Tat umetnin, Michael Finkel, je avtor mednarodne uspešnice Tujec v gozdu in Resnične zgodbe: umor, spomin, mea culpa, po kateri so leta 2015 posneli uspešen film. Nobena od knjig ni prevedena v slovenski jezik. Poleg tega je tudi novinar, med drugim je pisal za National Geographic, Vanity Fair in The New York Times Magazine. Vse njegove knjige so nastale kot plod poglobljenih intervjujev in dopisovanj.

Francoski tat umetnin, Stéphane Breitwieser, je med letoma 1995 in 2001 izvedel več kot 200 drznih in osupljivih tatvin v šestih državah ter ukradel več kot 300 predmetov iz muzejev, galerij in cerkev. Njegovo dekle Anne-Catherine Kleinklaus mu je pri tem pomagalo s straženjem. V biografiji je opisana resnična zgodba o najuspešnejšem tatu umetnin, kar jih je kadarkoli živelo, s podrobnostmi tatvin, opisom umetnin in celo zavajanji.

Njegova posebnost je, zato ga kriminalisti tudi tako dolgo niso odkrili, da umetnin ni kradel zaradi denarja, to je, je po njegovem mnenju, nečastno, temveč zaradi njihove estetske vrednosti. Na maminem podstrešju, kjer je brezplačno živel s svojim dekletom, si je naredil zasebno umetniško zbirko dragocenih oljnih slik, srebrnih posod in starodavnega orožja.

Breitwieser se je izvzel iz družbenih pravil, deloval je po svojem lastnem, strogem sistemu moralnih vrednot. Jemal je samo dela, ki so ga čustveno vznemirila, med krajo pa ni občutil nobenega obžalovanja, ker so muzeji, po njegovem mnenju, v resnici samo zapori za umetnine. »Breitwieser raje vidi, da ga imajo namesto za roparja umetnin za zbiratelja z nenavadnim načinom pridobivanja predmetov. Ali, če hočete, raje vidi, da mu pravijo osvoboditelj umetnin.« (str. 28–29)

Skozi poglobljene intervjuje z detektivi dobi bralec vpogled tudi v delovanje počasne, a vztrajne roke zakona. Klinični psihologi pa poskušajo pojasniti psihološko stanje, ki je pripeljalo do njegove nenavadne strasti – zbiranja umetnin za vsako ceno.

O Stéphanu Breitwieserju in njegovih tatinskih podvigih sta bili sicer v francoščini že izdani dve knjigi. Prvo je leta 2005 napisal francoski umetnostni novinar Vincent Noce, la Collection égoïste oz. Sebična zbirka. Drugo, Confessions d’un voleur d’art  (Izpovedi tatu umetnin), pa je že leta 2006 napisal Yves de Chazournes (pisatelj v senci), poleg njega pa se je pod knjigo podpisal kar sam Stéphane Breitwieser. Knjigi nista prevedeni v slovenščino.

Ko Breitwieser vidi lepo umetnino, pravi, da se v njegovih prstih porodi tresavica. Tej sledijo živahne, taktilne vibracije, ki se širijo po njegovi koži. Zdi se, kot bi se med njim in umetnino sklenil električni krogotok, ki je uglasil njegove čute in vznemiril njegove misli. Občutek doseže vrhunec v tem, čemur Breitwieser pravi coup de coeur – dobesedno v udarcu v srce. Takrat ve, da bo šel na konec sveta, da bo to dobil.

(str. 41)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tat umetnin : resnična zgodba o ljubezni, zločinu in nevarni obsedenosti.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 80
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi