| Žanr | fantastični roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2000 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Prevod |
Dušan Ogrizek |
| Ilustracije |
J. R. R. Tolkien |
| Ključne besede | Magija, Potovanja, Zmaji (bajeslovna bitja) |
Izpod peresa angleškega jezikoslovca, profesorja oxfordske univerze in raziskovalca nordijske mitologije J. R. R Tolkiena, je bila leta 1937 izdana mojstrovina, ki je našla svojo pot tudi na velika filmska platna in doživela obilico drugih adaptacij. Knjiga Hobit je predhodnica trilogije Gospodar prstanov in tudi danes navdušuje mlajše in starejše bralce. Glavni junak Bilbo Bogataj je ugleden in premožen hobit, ki živi pod zemljo v svoji udobni duplini, polni dobre hrane in pijače, kjer je toplo in domače. Zakaj je bil ugleden? Ker se ni »nikoli podajal v kakšne pustolovščine ali pa počel kaj nepričakovanega« in tako je seveda tudi prav za pravega hobita. Njegovo življenje je bilo mirno in spokojno, dokler se v njegovem domu niso znašli škratje in čarovnik Gandalf. S tem se življenje malega hobita obrne na glavo. Skupaj z to nenavadno druščino se odpravi na dolgo popotovanje, polno nepredvidljivih in magičnih dogodivščin, ki pa se za uglednega gospoda Bogataja niti malo ne spodobijo. Da bi prišli do izgubljenega zaklada pod goro, katero čuva grozni zmaj Smaug, jih pot vodi čez gore in doline, skozi gozdove, polne pasti in lepot, pa nevarne podzemne labirinte in mesta, polna nenavadnih bitij, ki jim na njihovem popotovanju včasih tudi pomagajo. Bo Bilbu in škratji druščini s pomočjo iznajdljivega čarovnika uspelo izpeljati tako težko nalogo in osvojiti nazaj davno izgubljeno domovino in zaklad?
Objavljeno: 14.12.2018 09:34:51
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:58
Ob njihovi pesmi je hobit začutil, kako se pretaka skozenj silna ljubezen do lepih stvari, ki so nastale pod spretnimi rokami z majhno pomočjo pretkanosti in čarovnije, tista ognjevita in ljubosumna ljubezen, ki je srčna strast gorskih škratov. Potem se je zganilo v njem tisto nekaj, kar je podedoval po Jemcih, in obšla ga je želja, da bi se odpravil na pot in videl visoke gore in slišal visoke bore in slapove in raziskoval podzemne votline in držal v roki meč namesto sprehajalne palice. Pogledal je skozi okno. Nad drevjem so na temnem nebu sijale zvezde. Pomislil je na dragulje gorskih škratov, ki se svetlikajo v temnih votlinah. Naenkrat je v gozdu onkraj Vode vzplamtel plamen – verjetno si je kdo zakuril dračje – in pomislil je na roparske zmaje, ki bi se lahko naselili tudi na njegovem mirnem Griču in ga spremenili v eno samo grmado. Spreleteli so ga mravljinci; in že je bil v hipu spet preprosti gospod Bogataj iz Mošnjičkovega kota, Pod Gričem. (str. 19).
in nato