| Žanr | mladinska povest |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2003 |
| Založba | Učila International |
| Ključne besede | Afrika, Fotografije, Madagaskar, Namibija, Narava, Otroci, Otroštvo, Pigmejci, Spomini, Živali, živali v otroškem leposlovju, Življenjska modrost |
Tippi je desetletna deklica. V resnici ji je ime Tippi Benjamine Okanto Degre. Rodila se je v Namibiji, kjer sta živela njena starša, Sylvie in Alain Degre, oba fotografa. Živeli so v gozdu, še preden se je Tippi rodila, pa sta njena mama in oče sedem let živela v puščavi Kalahari. Tam sta opazovala, snemala in fotografirala močvirske mačke, ki ne živijo nikjer drugje na svetu. V jeziku plemena Ovambi beseda “okanti” pomeni močvirska mačka. Živali so bile njene prve prijateljice in Tippi je odkrila, da ima redek dar: lahko se pogovarja z njimi in jih razume. Ni se bala ne slonov, ne kač ne drugih živali, starša pa sta jo naučila, naj bo z njimi vseeno previdna. Jahala je noje in slone, pestovala pitone in močvirske mačke, se igrala s kameleoni in lemurji. Knjiga je napisana preprosto, kot bi jo pripovedoval otrok. Opremljena je s čudovitimi fotografijami in nekaj otroškimi risbami. Avtorica Valerie Peronnet je v pripoved spretno vpletla tudi Tippijina razmišljanja o naravi, živalih in življenju. Knjigo boste prebrali v manj kot pol ure, a se vam bo za vedno usedla v srce. Na internetu pa najdete še veliko krajših in daljših dokumentarnih filmov o Tippi, najsrečnejši deklici na svetu, ki se zdaj, ko je že malo odrasla, zavzema za zaščito narave in pravice živali.
Prevod dela: Tippi : mon livre d’Afrique. , Ilustr. na spojnih listih.
Objavljeno: 30.09.2022 12:34:06
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:45
“Ime mi je Tippi. Doma sem iz Afrike, rodila sem se pred desetimi leti v Namibiji. Dostikrat me kdo vpraša: “Tippi, kot indijanski tipi?” Pa bi moral pogledati v slovar, jaz imam dva p-ja. Ime sem dobila po ameriški igralki Tippi Hedren. Igrala je v Ptičih, grozljivki Alfreda Hitchcocka.
Mislim, da so mi dobro izbrali ime; najprej zato, ker ni tako kot vsa druga, in to je fino, ker se mi zdi, da tudi jaz nisem čisto taka kakor druge punčke. Potem zato, ker ob njem vsak pomisli na Indijance in na tipi (pa čeprav se drugače napiše), Indijanci pa so živeli v divjini kot jaz. In nazadnje zato, ker se Hitchcockov film imenuje Ptiči, jaz pa imam neznansko rada živali. Ne pretiravam, živali so mi kot bratje in sestre. Kako ne, ko pa sem od rojstva rasla z njimi. Divje afriške živali so mi kot bratje in sestre. Kako ne, ko pa sem od rojstva rasla z njimi.
Divje afriške živali so bile moje prve prijateljice, zato jih tako dobro poznam…” (str. 9)
in nato