Ogenj : roman po motivih iz življenja Štefke Cobelj

Štefka se rodi v kmečko trgovsko družino v eni od vasi blizu Ptuja v času pred 2. svetovno vojno. Družina ima v lasti trgovino in številna kmečka posestva. Za tiste čase ni revna. Štefka gre lahko tudi v šolo, a kmalu mora pomagati doma v trgovini. Kot mlado dekle postane partizanka in takrat prejme svoje drugo ime. Poslej jo vsi poznajo kot Zoro. Ko se konča vojna agonija, nastopi čas socializma jugoslovanskega delavskega ljudstva s Titom na čelu. To je čas, ko Zora odpotuje v Beograd na študij in postane eno s prej velikim in tujim mestom, glavnim mestom Jugoslavije. Beograd je poslej točka, v kateri se Zora dokončno oblikuje v kustosinjo in je točka, kamor se vedno vrača. Kadar gre nazaj na Ptuj, se tam zaposli kot direktorica muzeja, ali potuje po širnem svetu kot članica diplomatskih delegacij, se kot kustosinja požene v delo v Somaliji, vedno je tu Beograd –  a vendarle ne za vedno. Zora sklene svojo pot na domačih tleh, ki se tresejo spričo prihajajočih političnih sprememb. Tresoča pa je tudi njena notranjost. Zora je bila vedno uporna, samostojna. Takih povprečje ne mara. In povprečje ji je priredilo velik pogrom. Tolikšen, da do danes za Štefko Cobelj in njen prispevek na področju domoznanstva nismo niti vedeli.

Avtor biografskega romana o Štefki Cobelj, samosvoji in sposobni ženski, ki je na življenjski poti doživela marsikaj in preživela, čeprav ranjena v duši, zastavi vprašanje, zakaj zanjo nikoli ni slišal, čeprav je sam del Ptuja in okolice. Zdaj ima Štefka/Zora literarni spomenik, ki jo je obudil iz sivine spomina na povojna leta. Za njo namreč ni ostal niti pepel, le nagrobna plošča, postavljena na zahtevo lokalnih umetnikov. Ogenj, ki je uničil njeno mladostno ljubezen, je požiral tudi njeno delo, njo samo uničil od znotraj, a Ogenj jo je obudil za nas in zanamce. Aleš Šteger, doma in v tujini nagrajevani pesnik, pisatelj, urednik, esejist, je svoj tretji roman napisal na podlagi zbiranja in raziskovanja različnih dokumentov ter osebnih pričevanj. Tako je nastala podoba povojne komunistične Jugoslavije in njenih nasprotij, podoba življenja, ki se neumorno trudi za kolektivno dobro, a ostane prezrto, še več: uničeno, požgano. Ptuj bi lahko bil katerokoli mesto. Štefka bi lahko bila katerakoli oseba. V vrvežu zdaj že zgodovinskega političnega poskusa je Šteger našel izjemno osebnost, s katero je prikazal ne samo njeno osebno življenje, temveč tudi splošno stanje duha družbe, ki ji ni bilo usojeno obstati. Krivica je tako za Štefko Cobelj vsaj deloma popravljena.