| Žanr | avtobiografski roman, dnevnik, potopis, spomini |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2018 |
| Založba | SASA |
| Ključne besede | Hoja, Potovanja, Samorealizacija, Samospoznavanje |
Saša Božič je pri štiridesetih pustila dobro plačano službo in pogumno stopila na samostojno pot osebne transformacije. Pričela je potovati po svetu in si med drugim zadala projekt, da bo leto dni na družbenih omrežjih delila misli prebivalcev iz celega sveta. Navdihujoče misli so delili ljudje različnih narodnosti, ver in kultur. Svoj projekt je avtorica zaključila še na eni poti, Camino de Santiago. Tako je nastala knjiga Pripovedovalka zgodb, ki je preplet njenega enomesečnega pohodniškega dnevnika iz znane romarske poti v Španiji in 365 navdihujočih misli ljudi iz 61 držav sveta. Indijec Sarfraz na strani 39 pravi: “Premagajte stres, preden stres premaga vas. Dosezite cilj, preden vas cilj preseže. Živite življenje, preden vas življenje zapusti. Vse dobro.”
Objavljeno: 04.12.2018 16:12:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:54
Ali ta preobrat v mojem življenju pomeni, da si sedaj lahko dovolim živeti udobneje, z dobrinami in potovanji, o katerih sem včasih samo sanjala? Ali bi bil to greh in je bilo moje izvorno življenje v getu trpljenje, ki sem ga potrebovala, in bi se mu torej morala prepuščati še naprej?
Naj sklenem globino svoje misli in vere v konceptu trpljenja. Menim, da nam življenje že samo po sebi nameni veliko hudega, neizbežno nas doletijo bolezni, smrti in spori. Takrat potrebujemo vso moč in vero, ki sta v nas, da vidimo in ohranimo smisel. To sem izkusila tudi jaz. Ob smrtih ljubljenih oseb, ki so me zapustile v razmeroma kratkem času, je bila moja osebna vera v svetlobo velikokrat izzvana. Toda z veliko napora mi jo je uspelo obdržati.
Po drugi strani trpljenja na zalogo, kot sem že povedala, ne podpiram. Malo potrpimo, da bo jutri bolje. Res? In če jutri ne pride?
Toda kot bi nebo hotelo pokazati, da se ne strinja, mi je danes v ledenem mrazu, snežnem metežu in z drugimi neprijetnostmi obetalo čisto trpljenje na zalogo. Trpljenje, ki v mojem vrednostnem sistemu ni imelo sidra. Po začetnem nelagodju sem vseeno padla v svoj ritem in poskušala najti rešitev notranjega konflikta v navdihujočih mislih državljanov sveta.
(str. 134)
in nato