Od znotraj
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | bolgarska literatura |
Kraj in leto izida | Vnanje Gorice, 2018 |
Založba | Kulturno-umetniško društvo Police Dubove |
Zbirka |
Eho |
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | bolgarska literatura |
Kraj in leto izida | Vnanje Gorice, 2018 |
Založba | Kulturno-umetniško društvo Police Dubove |
Zbirka |
Eho |
“Končno postsocialistični roman, ki bobu reče bob.” S tem stavkom dr. Iztok Osojnik zaključi svojo recenzijo. Gre za bolgarski roman, tudi dogajalni prostor je Bolgarija, a v resnici je zgodba tako univerzalna, da bi se lahko dogajala kjerkoli v Evropi, seveda tudi pri nas. Roman ima tri dejanja. V prvem izvemo, kako manjšega filmskega producenta Ivana Aleksandrova obtožijo prevare s kopijami računalniških programov. Na svojih računalnikih ima namreč “skopiran Windows”. Obsodijo ga in zaprejo za pet let, prošnje za pomoč pri mafijskem mogotcu, lastniku Gošetu, ne pomagajo. Prvi del je Kafkovski, a se lahko dobro nasmejiš pronicljivosti pisanja o tem, kakšna usoda te čaka, če nimaš vrednosti v družbenem sistemu, kakor tudi Goše pouči Aleksandrova. Zlahka najdeš vzporednice z vsakdanom. V drugem delu ni več smešno, postane krvavo, nasilno, glavni junak skozi nepredstavljivo trpljenje v zaporu “odrašča in otrdeva”. V tretjem delu v zaporu snemajo resničnostni šov, naš junak nima več kaj izgubiti, zato ne pristane na ponudbo producentov, da bi sodeloval pri promociji sozapornika, kar naj bi sprožilo glasovanje naroda na način, da bi prišli na oblast nacionalsocialisti. Vpetost mafije, propagande v vse pore družbe, razkroj morale in vrednot. Roman se konča nepričakovano ali pa tudi ne, saj nas zgodovina uči, da vse to lahko vodi le na fronto, v vojno? Vse, kar beremo, je tukaj, okoli nas, če pa kaj komu še ni jasno, v knjigi izvemo, kako deluje “od znotraj” in da smo znotraj, v zaporu ali celo taborišču, pravzaprav vsi oz. večina. Ste že opazili, kajne:).
Objavljeno: 22.11.2018 21:59:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:53
“Hočem reči, da boš zame kot oče, kot mama, če me rešiš aresta, tvoj bom za vedno… Karkoli boš rekel… Karkoli boš hotel, karkoli, dokler sem živ…”
“Tako… pa sva prišla do bolj resnega filozofskega” vprašanja… Problem je v resnici, da ti sam po sebi nimaš nobene vrednosti v tem družbenem sistemu, v katerem živimo. Ker od tebe ni moč ničesar vzeti. Nimaš uradnih zvez. Niti prek sorodnikov niti drugače- Nimaš denarja. (str. 40)