| Žanr | kriminalni roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2018 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Krimi |
| Prevod |
Prevod Miha Avanzo |
| Ključne besede | Detektivi, Droge, Družinski odnosi, Kriminalci, Očetje in sinovi |
Crossova pravica je dvaindvajseti primer detektiva Alexa Crossa. Avtor primerov je James Patterson, ameriški avtor, eden najbolj priljubljenih piscev kriminalk na svetu. Serija o Alexu Crossu velja za eno njegovih najuspešnejših. Dvaindvajseti primer detektiva Crossa je, kot je napisano na knjigi, njegov najbolj oseben primer. Po več kot tridesetih letih se namreč vrne v rojstni kraj v Severni Karolini, ker njegovega bratranca Stefana obtožijo, da naj bi posilil in umoril trinajstletnika. Alexu Crossu seveda uspe dokazati njegovo nedolžnost. Se pa Alex med razreševanjem primera in odkrivanjem družinskih skrivnosti, zaplete tudi v preiskavo na Floridi, ki ji krajevni policisti niso kos. Tudi preiskava na Floridi se uspešno konča. Preiskavi sta torej zaključeni, krivci so kaznovani. Primer pa ni tisto, kar v tej knjigi izstopa in zaradi česar gre za njegovo najbolj osebno zgodbo. Alex med bivanjem v svojem rojstnem kraju spet odkriva tudi svojo preteklost in zdaj, po tridesetih letih je tudi dovolj zrel, da se z njo sooči. Spozna zgodbo svoje mame in očeta, ki naj bi umrla, ko je bil še zelo majhen. Pa sta res? To, kar izve, bralca ne pusti ravnodušnega in ga drži v napetosti čisto do konca. Odlična, napeta in dramatična zgodba, ki dokaže, da nas, ne glede na to, kako močni smo, stvari, ki se tičejo naših najbližjih, naredijo zelo ranljive.
Objavljeno: 10.10.2018 20:45:38
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:37
“Po znaku smo se peljali mimo dveh dolgo zapuščenih opečnatih poslopij, nekdanjih tovarn. Zgradbi sta bili brez oken in sta se podirali, obdajala ju je žičnata ograja, na kateri so visela opozorila, da je vstop prepovedan. Bežno sem se spominjal, da so v eni tovarni izdelovali čevlje, v drugi pa rjuhe. To sem vedel zato, ker je mama delala v predilnici, preden se je vdala kajenju, pijači in mamilom ter nazadnje podlegla pljučnemu raku. Pogledal sem v vzvratno ogledalo in na babičinem shiranem obrazu prepoznal, da tudi njo preganjajo spomini na mojo mamo, njeno snaho, in najbrž tudi njenega sina, mojega pokojnega očeta. Peljali smo se mimo zanemarjenega nakupovalnega centra, ki se ga nisem spominjal, in potem še mimo poslopja špecerijske trgovine Piggly Wiggly, ki sem jo imel še živo v spominu.” (str. 21)
in nato