Iz moje tržaške mape
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1983 |
Založba | Prešernova družba |
Ilustracije |
Tinca Stegovec |
Ključne besede | Spomini |
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1983 |
Založba | Prešernova družba |
Ilustracije |
Tinca Stegovec |
Ključne besede | Spomini |
Pisateljičini spomini iz tržaškega otroštva so največ povezani s papačijem, kot so otroci imenovali svojega imenitnega očeta, kapitana dolgih plovb. Nestrpno so ga čakali, ko se je vračal z dolgih potovanj in jim pripovedoval najlepše zgodbice, ki so se mu dogodile na razburkanih morjih daljnih svetov. Občudovali so ga v beli paradni mornariški uniformi s trirogeljnim klobukom na glavi in s sabljo ob boku. A najraje so ga imeli, ko se je z njimi igral in smejal. V svoje zgodbe je vpletal vse družinske člane, njihove zgode in nezgode, pisateljica pa je svoje spomine povezala s tradicionalnim pričakovanjem sv. Miklavža, pa z obiskom kina, v katerem je na klavir igral stric Egon in tudi razgrajanjem fašistov po mestu in požigom Narodnega doma, ki mu je bila priča.
Objavljeno: 07.09.2018 13:05:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:31
»Naša mama se seveda ni utegnila ukvarjati s Tino. Samo z brkljanjem po stanovanju je imela dovolj dela, kaj šele s šivanjem! Posebno veliko opravil pa je imela takrat, ko je bil doma naš papači. On je kmalu postavil vso hiši na glavo!
Amelia sem,in Amelia tja, in kam si dala, in kje je to in ono in tretje … Ves tisti papačijev razposajeni nered, ki je nas otroke prijetno zaposloval, je mami preprosto jemal sapo.
Počakaj, prosim te, ga je mirila, saj že grem, vsaj malo potrpi!« (str 49)