Tat umetnin: roman
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
Založba | Vale-Novak |
Ključne besede | Kriminalni film, Umetnine |
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
Založba | Vale-Novak |
Ključne besede | Kriminalni film, Umetnine |
Noah Charney je Američan (sedaj živi v Sloveniji in ga poznamo po njegovi odmevni Slovenologiji), ki je na Cambridgeu študiral umetnostno zgodovino, točneje o kraji umetniških slik. Zato ne preseneča, da roman zelo verodostojno predstavi to, širši javnosti malo poznano področje.
Pripoved se začne z izginotjem slavne Caravaggieve oltarne slike v Rimu, v Parizu izgine Malevičeva umetnina Belo na belem polju, tudi v Londonu se zgodi kraja … Začnejo se preiskave, ki dolgo ne prinesejo rezultatov …
Kriminalko odlikujejo izbrušen slog, hitro menjavanje dogajalnih krajev in stopnjevana napetost. Za bralske sladokusce pa tudi manj zahtevne bralce.
Objavljeno: 01.08.2018 11:15:48
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:16
Od blizu si je ogledal vsako grafiko. Kako mojstrski bakrorezi, je pomislil, črte so tako tesno prepletene in enakomerno razporejene. Lesgourges je videl postopek izdelovanja bakrorezov, zato je vedel, kako zahteven je. Umetnik je moral biti zelo močan, da je zarezal v bakreno ploščo s kovinsko iglo in izdolbel kovino s kovino, preden je v tako ustvarjene vdolbine lahko steklo črnilo. Nato so ploščo položili v prešo in podobo odtisnili na moker papir. Popolnoma drugače od Rembrandtovih jedkanic, ki so tehnično podobne risbam. Saj so bile tudi te občudovanja vredne, toda Dürerjeva sposobnost izvabiti prefinjene podrobnosti s pomočjo tehnike, ki je poleg spretne roke zahtevala grobo silo, je bila preprosto osupljiva.
(Str. 239)