| Žanr | dnevnik, spomini |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Sežana, 2015 |
| Založba | [samozal.] V. Saksida |
| Ključne besede | Arheološka najdišča, Arheološke najdbe, Fosili, Geologija, Gostinstvo, Hotelirstvo, Jamarstvo, Koncentracijsko taborišče, Kras (geologija), Krasoslovje, Odkritja, Paleontologija, Speleologija, Spomini, Turizem, Upokojenci, Vodni viri, Zbirke, Življenjska obdobja |
Kaj nastane, če se ob pravem času srečata prava človeka? Bogata življenjska pot Viktorja Sakside, rojenega leta 1922 v Svetem pri Komnu, je pritegnila upokojeno bibliotekarko Nadjo Mislej Božič, mentorico študijskih krožkov in voditeljico Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras. Srečala sta se v študijski skupini Muzej Krasa: preteklost za prihodnost. Takrat devetdesetletni študent Viktor Saksida je redno prihajal na predavanja, jim pozorno sledil in se vključeval v pogovore. “V nekem trenutku, ko sem odhajala iz knjižnice, sem zaslutila, da moram njegove življenjske izkušnje zapisati, ker bodo v določenih trenutkih prišle prav še komu, ki hodi skozi življenje v svojih prizadevanjih sam.” Tako sta skupaj začela zapisovati Viktorjeve spomine. Knjigo sta razdelila na sedem poglavij, ki pripovedujejo o zgodovini in življenju ljudi v Viktorjevem rojstnem kraju, o sviloprejstvu in bombažu, o pripravah na poklic, o času druge svetovne vojne in vrnitvi domov, o njegovem poklicnem delu in številnih zanimanjih, ki se jim je posvečal z vsem žarom in navdušenjem – jamarstvu, raziskovanju Krasa in krasa, arheologiji, geologiji, fosilom Krasa. Predstavila sta tudi občasne razstave in stalne postavitve, predstavitve, članke in film o njem. “Knjiga je neopredeljiva, je dnevnik spominov in so spomini iz dnevnika, dopolnjeni z vtisi posameznikov, ki avtorju veliko pomenijo; z zapisom o dosežkih, pohvalah, nagradah in priznanju življenjskega dela. V prgišču je zajetih več svetov: svetov z malo in veliko začetnico, nadzemni, podzemni in vodni svet. Morda boste v teh svetovih našli tudi vsemirje. Želim le, da ga odkrijete”, je v uvodu zapisala urednica knjige, Nadja Mislej Božič, nekaj let Viktorjeva zvesta sogovornica in zapisovalka spominov. To delo je opravila z vso znanstveno natančnostjo, obzirnostjo do izvirne pripovedi, tankočutno in z veliko človeške topline.
Objavljeno: 23.07.2018 11:07:22
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:13
Že pred časom sem kupil vinograd s približno štiristo trtami v Šepuljah. Tam je bilo veliko dela in skrbi za proizvodnjo terana. Ob vinogradu sem si zgradil tudi čebelnjak za dvajset družin. Lokacija me je izredno zanimala, ker sem sumil, da je prav ta kraj geološko in fosilno bogat. Ko sem začel sistematično raziskavo tega terena, sem ugotovil, da se nisem zmotil. Odkril sem pomembne fosilne rastline, drevesa in ribe. Posebno pomembno je odkritje aravkarije; ta drevesa so rastla na tem mestu pred preko petinosemdesetimi milijoni let. V tem primeru gre za brazilsko smreko. Dosega višino do šestdeset metrov. Les ni posebno uporaben. Vse veje teh dreves so obraščene s peresi in vsako pero ima na koncu iglo. Iz ostanka dreves, lubja in peres, izdelujejo terpentinovo olje.
Da ne bi pozabili na zgodovino teh dreves, sem na istem mestu, kjer sem to odkril, zasadil aravkarijo. Drevesa cvetijo šele po tridesetih letih. Znanstveniki so sedaj ugotovili, med njimi posebno dr. Bogdan Jurkovšek, da je drevo živi fosil. Gre za drugi živi fosil, ki ga poznamo v Sloveniji. Prvi odkriti je ginko, ki raste v Sežani, nasproti stare osnovne šole, danes Ljudske univerze Sežana, ob cesti za Lipico. Iz tega se da znanstveno ugotoviti, da so bile na Krasu velike lagune in okrog njih so rastla različna drevesa. Po ugotovitvah je bilo največ raznih iglavcev, za to je materialni dokaz tudi to, da sem odkril storž iglavca, ki ga ni odkril še nihče. (str. 74-75)
in nato