Hazarski besednjak
Žanr | postmodernistični roman |
Narodnost | srbska literatura |
Kraj in leto izida | Nova Gorica, 2002 |
Založba | Ma-no |
Prevod |
Janko Moder |
Ključne besede | Hazari, Leksikoni, Postmodernizem, Religije, Zgodovina |
Leksikon skrivnostnega ljudstva
Milorad Pavić (1929-2009) je bil srbski pisatelj, pesnik in literarni zgodovinar, znan po svojih izjemno inovativnih literarnih delih. Hazarski besednjak, prvotno izdan leta 1984, je najbolj znano izmed teh del. Gre za fuzijo stvarne literature in leposlovja, liriziranega leksikona o fikcionaliziranem ljudstvu Hazarov in romana o posameznih zgodovinskih akterjih ob zatonu njihove civilizacije. Roman leksikon, eden redkih primerov le-tega, je razdeljen na tri knjige, vsaka knjiga pa predstavi ljudstvo tako, kot ga vidijo predstavniki treh največjih svetovnih religij. V posameznih, po abecedi razporejenih vnosih se nahajajo drobci zgodbe, trajajoče več stoletij, ki jih mora bralec sam preurediti v smiselno celoto. Poleg tega mora primerjati nasprotujoča si pričevanja iz različnih virov. Ta zahteva po bralčevi samoiniciativnosti Hazarskemu besednjaku podeljuje status enega najboljših postmodernističnih romanov. To pa še ni vse, obstajata namreč dve različici besednjaka: moški in ženski izvod, ta se razlikujeta v enem od zadnjih stavkov. Pisec/leksikograf ne spodbuja samo posameznega bralca k aktivni udeležbi, ampak spodbuja vse, da skupaj vrednotijo njegovo delo in med seboj primerjajo ta izvoda. Po literarni predlogi je nastala radijska igra srbskega avtorja in režiserja Arsenija Jovanovića.
Objavljeno: 25.09.2022 15:15:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:38
“Dogodek, obdelan v tem leksikonu, se je odigral v osmem ali devetem stoletju po našem štetju (ali pa je bilo več podobnih dogodkov) in v strokovni literaturi temu predmetu po navadi pravijo ‘hazarska polemika.’ Hazari so bili neodvisno in močno pleme, bojevito nomadsko ljudstvo, ki je ob neznanem času prišlo z vzhoda, ker ga je prignala nekakšna razbeljena tihota, in je v obdobju od sedmega do desetega stoletja prebivalo na kopni zemlji med dvema morjema: med Kaspijskim in Črnim.
Znano je, da so bili vetrovi, ki so jih prignali, vetrovi samci, ki nikoli ne nosijo dežja – vetrovi, na katerih raste trava in jo nosijo čez nebo kakor brado. Eden poznih slovanskih bajeslovnih virov omenja Kozje morje, kar bi se dalo razumeti, kakor da je neko morje imelo ime Hazarsko morje, ker so Slovani Hazare imenovali Kozarje. Znano je tudi, da so Hazari med obema morjema ustanovili mogočno carstvo in oznanjali danes nam neznano vero.” (str. 11)